| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 98
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Umori v družini na Hrvaškem
Mia Slapšak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno eno izmed najhujših kaznivih dejanj, in sicer umori v družini na Hrvaškem. Umor je tako po slovenski kot hrvaški zakonodaji kategoriziran med najhujša kazniva dejanja. Ko do tovrstnega dejanja pride v družini, v kateri bi morala veljati brezpogojna ljubezen, zaupanje in občutek varnosti, dejanje postane še okrutnejše. Glede na posamezne faktorje obstaja več vrst umorov. Same umore v družini bi lahko razvrstili glede na spol in starost storilca ter odnos med žrtvijo in storilcem. Najpogosteje pride do umora med partnerjema v partnerski zvezi, na drugem mestu pa so umori med krvnimi sorodniki. V takšnih odnosih so žrtve po navadi ženske, storilci pa moški srednjih let, ki z različnimi oblikami nasilja skušajo vzpostaviti nadzor nad žrtvijo. Za ženske storilke umorov večinoma umor predstavlja enega izmed varnih izhodov iz nasilnega razmerja ali primer samoobrambe. Umor je dejanje, ki je lahko spodbujeno z določenimi motivi ali le kot dejanje v korelaciji z nasiljem. Vsekakor pa obstajajo določeni kazalniki, ki kažejo določeno stopnjo tveganja, da lahko do umora pride. Na prvem mestu je to nasilje, ki je v večini primerov psihično, sledi fizično, ekonomsko ter spolno nasilje. V družinskih odnosih večkrat pride do kombinacij med različnimi vrstami nasilja. Faktorji tveganja pa so lahko tudi same grožnje s smrtjo, prisotnost orožja in duševne bolezni. Čeprav so ta kazniva dejanja redkejša v primerjavi z drugimi vrstami kaznivih dejanj, se jim posveča veliko pozornosti pri iskanju vzrokov, ukrepanju v primeru nasilja in preiskovanju kaznivega dejanja.
Keywords: uboji, umori, družine, žrtve, storilci, nasilje v družini, Hrvaška, diplomske naloge
Published: 16.11.2016; Views: 834; Downloads: 125
.pdf Full text (830,22 KB)

32.
PRAVNE POSLEDICE USPEŠNEGA IN NEUSPEŠNEGA POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE
Sanja Cesar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju obravnavam problem insolventnosti podjetij, nad katerimi se posledično prične postopek prenehanja podjetja. Podrobneje predstavljam postopek prisilne poravnave, katerega glavni namen je, da se poskuša gospodarske subjekte ponovno vključiti v obtok zdravega poslovanja. Obravnavam sam pojem prisilne poravnave, uvedbo ter začetek postopka, potek postopka ter finančno reorganizacijo ali finančno prestrukturiranje.Prav tako na kratko razložim postopek prisilne poravnave po določbah hrvaške zakonodaje ter ugotavljam glavne razlike, ki se pojavljajo med slovensko in hrvaško ureditvijo tega insolvenčnega postopka.
Keywords: insolventnost, prisilna poravnava, postopek prenehanja, hrvaška zakonodaja, finančna reorganizacija
Published: 08.11.2016; Views: 509; Downloads: 70
.pdf Full text (741,87 KB)

33.
Ukrepi tujih policij za zmanjšanje napadov na policiste - primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Simona Kotnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Policisti se pri izvajanju policijskih pooblastil najpogosteje srečujejo s postopki dela, ki so vezani na ljudi. Vsem je skupno to, da izhajajo iz pooblastil, ki so predpisana v različnih zakonih. Policisti so dolžni opravljati svoje naloge zakonito, strokovno, taktično, skratka, postopke morajo izvajati z visoko stopnjo profesionalnosti. Osebe se na ravnanja in ukaze policistov različno odzovejo, pogosto tudi z napadom. Na policistovo delo ter njegovo varnost izjemno vpliva policistova komunikacija z osebo v postopku. Oseba v postopku lahko iz policistovih besed začuti moraliziranje, vzvišenost, nestrpnost, negotovost in podobne vsebine, kar lahko negativno vpliva na izvedbo postopka in celo na varnost policista. Slovenija in Hrvaška se v zadnjih letih soočata s številčno redkejšimi, vendar pa po intenziteti z vedno hujšimi napadi. Čeprav policisti obeh držav izvajata svoje postopke po standardih dela ter imata sprejete različne (preventivne) ukrepe za zmanjšanje števila napadov na policiste, pa v tem oziru med državama obstajajo opazne razlike. Med ukrepe za zmanjšanje napadov na policiste, se najpogosteje prištevajo usposabljanja policistov na področjih delovanja ter stalni treningi policistov in stalna preverjanja njihovih psihofizičnih sposobnosti. Kot je pokazala raziskava, ki temelji na analizi podatkov hrvaške in slovenske policijske uprave, je na Hrvaškem aktivnih med 8 in 14 policisti na 10.000 prebivalcev več kot v Sloveniji; v povprečju imajo hrvaške policijske enote na razpolago 33 % več policistov na 10.000 prebivalcev kot v Sloveniji, pa vendar je (na primerljivi osnovi) več napadov na slovenske policiste. Najhujše, kar zadeva napade na slovenske policiste, je bilo leto 2012, ko je bilo napadenih 176 policistov.
Keywords: policija, policisti, napadi na policiste, preprečevanje, Slovenija, Hrvaška, primerjave, diplomske naloge
Published: 26.10.2016; Views: 630; Downloads: 65
.pdf Full text (604,20 KB)

34.
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI MED MLADIMI (Politična participacija mladih in prosti čas mladih v Sloveniji ter na Hrvaškem)
Ivana Dukarić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti politično participacijo mladih, cilj pa predstaviti odnos mladih do politike in predstaviti, kako meddržavni odnosi vplivajo na slovensko in hrvaško mladino. Primerjali bomo izsledke raziskav slovenske in hrvaške mladine. Skozi analizo raziskav in s pomočjo intervjujev, izvedenih med slovenskimi in hrvaškimi mladimi, bomo skušali odgovoriti na štiri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na politično participacijo mladih. Rezultati bodo pokazali, da tako mladi v Sloveniji kot mladi na Hrvaškem namenjajo svoj prosti čas političnemu aktivizmu in da politična dogajanja spremljajo največ preko medijev (internet, poročila). Mladi v Sloveniji in na Hrvaškem so bolj aktivni pri podpisovanju peticij, referendumov in na demonstracijah, motivirani pa so za nekonvencionalno obliko politične participacije. Zbrani podatki kažejo tudi, da politični sistem vpliva na stopnjo politične participacije mladih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in da mladi menijo, da je slovenska politika v konfliktu s hrvaško politiko, čeprav ljudje živijo v sožitju.
Keywords: slovenska in hrvaška mladina, prosti čas mladih, odnos mladih v Sloveniji in na Hrvaškem do politike, vpliv meddržavnih odnosov na slovensko-hrvaško mladino.
Published: 03.10.2016; Views: 873; Downloads: 71
.pdf Full text (827,49 KB)

35.
PRAVNA UREDITEV PRISTANIŠKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V SLOVENIJI
Siniša Vuković, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja pravno ureditev pristaniških gospodarskih javnih služb. Javne službe se v Sloveniji omenjajo predvsem v zadnjem času, saj je tudi zakonodaja s tega področja bila sprejeta šele pred kratkim. Če pogledamo zakonodajo o javnem zasebnem partnerstvu, ugotovimo, da je ta bila sprejeta šele pred osmimi leti, medtem ko je bila krovna zakonodaja o delovanjih gospodarskih služb sprejeta po osamosvojitvi Slovenije leta 1993. Javne službe v državi opravljajo naloge splošnega interesa, kamor uvrščamo komunalne storitve, upravljanje z železnico, vodovodi, plinovodi, električno energijo itd. Bistvo tega je, da uporabniki javnih površin, s katerimi upravljajo javne službe, ne plačujejo neposredno njene uporabe, ampak se financirajo z različnimi dajatvami, taksami, iz občinskega in državnega proračuna. Za delovanje gospodarskih javnih služb je pomembna pravna ureditev, zato sem v diplomskem delu poskušal predstaviti temeljne akte, ki se nanašajo na gospodarske javne službe, lokalno samoupravo in njihovo financiranje.
Keywords: pristaniške gospodarske javne službe, koncesija, pravna ureditev, Slovenija, Hrvaška
Published: 19.09.2016; Views: 539; Downloads: 70
.pdf Full text (375,88 KB)

36.
KOMPARATIVNA ANALIZA SPREJEMANJA LIKOVNEGA MOTIVA PRI OSEMLETNIKIH
Blažka Hartman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno seznanitvi s priljubljenostjo likovnih motivov med slovenskimi in hrvaškimi osemletniki. Pri ugotavljanju odnosa do likovnih motivov med osemletnimi osnovnošolci smo se posvetili preučevanju vpliva spola in okolja na sprejemanje likovnih motivov. V teoretičnem delu predstavljamo slovenski in hrvaški šolski sistem, v okviru katerega smo še posebej izpostavili osnovnošolsko izobraževanje. V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšno je stanje likovnega pouka na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja doma in na sosednjem Hrvaškem. V ta namen smo se lotili tudi primerjave slovenskega učnega načrta za likovno umetnost s hrvaškim učnim načrtom za likovno kulturo. Sledil je pregled načrtovanja likovnega pouka na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja. Za tem smo se seznanili z likovno nalogo in njenimi sestavinami, ki so likovni pojem, likovna tehnika in likovni motiv. Podrobneje smo obdelali likovne motive, kjer smo se odločili za izpostavitev vrst likovnih motivov in učiteljevega izbiranja likovnih motivov, ki so primerni za osnovnošolsko izobraževanje. Konec teoretičnega dela smo namenili seznanitvi z izsledki dosedanjih raziskav vezanih na likovne motive in obravnavi umetniških del, ki so bila ključnega pomena za izvedbo empiričnega dela. Empirični del smo posvetili predstavitvi rezultatov, ki pričajo o priljubljenosti likovnih motivov pri slovenskih in hrvaških osemletnikih. Ugotavljamo obstoj statistično značilne razlike v sprejemanju likovnih motivov glede na spol, kar pomeni, da morajo učitelji svojo pozornost pri izbiranju reprodukcij umetniških del usmeriti prav v upoštevanje všečnosti različnih likovnih motivov med dečki in deklicami. Raziskava nas je pripeljala do ugotovitev, da je tudi država tisti dejavnik, ki v nekaterih primerih statistično značilno vpliva na izbor likovnih motivov. Hrvaški osemletniki izražajo večjo naklonjenost do morskih motivov, medtem ko slovenske osemletnike bolj zanimajo abstraktni motivi.
Keywords: Slovenija, Hrvaška, likovni pouk, učni načrt, likovni motiv.
Published: 01.09.2016; Views: 642; Downloads: 61
.pdf Full text (3,13 MB)

37.
Slovenci na Hrvaškem
Saša Cvitan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenske narodne manjšine živijo po svetu in v sosednjih državah Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Njihov položaj je ljudem v matični domovini manj znan in o njenih pripadnikih vedo relativno malo. V diplomski nalogi bomo predstavili slovensko skupnost v hrvaškem okolju, temeljne zgodovinske, zemljepisne, družbene, sociološke, politične, kulturne in jezikovne okoliščine, v katerih živi, deluje in se ohranja že vrsto let. Narodna zavest, ki jo s skupnimi močmi ohranjajo predstavniki vseh slovenskih društev na hrvaških tleh, predstavlja temelj slovenstva na Hrvaškem in možnost njihovega obstoja v večinski hrvaški družbi. Vedno večje število slovenskih društev na celotnem ozemlju Hrvaške kaže na dobro organiziranost Slovencev in njihovo medsebojno povezanost. Številčnost društev sicer govori o dokaj dobrem narodnostnem zavedanju Slovencev, vendar pa lahko v današnjem času zasledimo vedno večjo nezainteresiranost mlajših Slovencev za slovenstvo in slovensko tradicijo. V manjših sredinah je intenzivnost ohranjanja narodne zavesti nekoliko bolj razvita, medtem ko v večjih mestih, predvsem v Zagrebu, Slovenci svojega slovenstva ne doživljajo kot nekaj življenjsko pomembnega. Tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika in nadaljnjega šolanja v Sloveniji je veliko večje v Istri in v okolici Varaždina kot pa na primer v Zagrebu.
Keywords: Slovenska manjšina, narodna zavest, Hrvaška, Zagreb, Slovenski dom v Zagrebu
Published: 25.08.2016; Views: 1307; Downloads: 102
.pdf Full text (1,13 MB)

38.
MLADI IN INTERNET NA HRVAŠKEM
Iva Rajh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času si brez interneta ne moremo več predstavljati vsakdanjega življenja, vendar smo tudi vse pogosteje priča nasilju v medijih, otroški pornografiji in odvisnosti od interneta, ki je postal novodobna bolezen. Prav v odvisnosti so otroci in mladostniki najbolj ranljivi. Priznati moramo, da je internet začel spreminjati smisel dela. Zavedati se moramo, da je internet zelo močna tehnologija, ki je v veliki meri odvisna od »človeškega« faktorja in tako kot vpliva na nas je tudi odvisna od nas. Pomembno vlogo pri mladih imajo njihovi starši in institucije, ki naj bi poskrbele za primerno vzgojo in izobraževanje ter naučile mladostnike varno uporabljati internet. Na Hrvaškem je potrebno še veliko dela med starši, mladimi, šolo in policijo, saj otroci in mladostniki niso zaščiteni pred internetnimi napadi. Mladi so izgubili varnost doma zaradi nevarnosti in pasti interneta, ki se žal dogajajo. Vendar je načeloma naloga interneta in moderne tehnologije olajšati življenje posameznikov. S pravo vzgojo in z izobraževanjem mladih ter pravilno uporabo interneta se lahko naredi veliko koristnega. V empiričnem delu diplomske naloge so v obliki tabel in opisa prikazani rezultati raziskave, ki so bili pridobljeni z metodo anketiranja. Ugotovili smo, da mladostniki vse več časa porabijo za internet, da je katerokoli nasilje na internetu nesprejemljivo in da ga je potrebno kaznovati. Še vedno so starši tisti, točneje družina, kjer mladostniki iščejo oporo in zaščito. Dobili smo tudi rezultate, ki kažejo na to, da so starši na Hrvaškem v veliki meri seznanjeni s tem, kaj njihovi mladostniki počnejo na internetu.
Keywords: internet, Hrvaška, varnost, mladi, izkušnje.
Published: 09.08.2016; Views: 511; Downloads: 95
.pdf Full text (648,89 KB)

39.
Organizirani in gospodarski kriminal v Republiki Hrvaški
Patrik Leiner, 2016, master's thesis

Abstract: Organizirana in gospodarska kriminaliteta je na Hrvaškem zelo vroča tema. V prejšnjih letih smo bili priča velikega števila afer in ostalih dogodkov, ki so pretresli Hrvaško. Problematika organiziranega kriminala na Hrvaškem je zelo velika, nas pa je predvsem zanimalo, kako in na kakšen način delujejo organizirane skupine. Problematika z migranti, ki se je začela leta 2015, nas je spodbudila, da zraven gospodarskega kriminala, ki vključuje afere, ki so se zgodile na Hrvaškem, raziščemo tudi, kakšno je stanje na področju Srbije, Hrvaške in Slovenije, ko gre za tihotapljenje migrantov, in sicer kdo so najpogostejše žrtve in kakšna je njihova povprečna starost. Pomanjkljivost raziskave predstavljajo nekateri podatki, saj nismo mogli priti do realnih in stvarnih številk ter podatkov pri raziskovanju organiziranega kriminala in tihotapljenja ljudi. Pri gospodarskem kriminalu so pomanjkljivost predstavljali sodni postopki, saj so neki še vedno odprti.
Keywords: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, Hrvaška, magistrska dela
Published: 09.08.2016; Views: 963; Downloads: 139
.pdf Full text (2,73 MB)

40.
Neposredne tuje naložbe Slovenije na Hrvaškem in v Srbiji
Iztok Kiseljak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja, ki poslujejo na majhnih trgih, kot je slovenski in stremijo k dolgoročni rasti in razvoju, ki sta pogojena z znanjem, motivacijo in kapitalom, morajo poslovati preko svojih meja, se internacionalizirati. Ko se veča obseg mednarodnih transakcij kapitala, produktov in storitev ter se meje krhajo in izginjajo, vidimo zametke skupnega, enega, svetovnega, globalnega trga. Vsako podjetje mora pred vstopom na tuji trg proučiti možnosti ter tveganja in ugotoviti realnost pričakovanj. Na teh trgih je prisotna večja konkurenca, predvsem s strani večjih multinacionalk, ki obvladujejo vedno večji tržni delež. Slovenska podjetja, ki se odločajo za poslovanje na tujem, se soočajo s temi tokovi in jih skušajo obdržati znotraj svojega vplivnega območja. V časih Jugoslavije je obstajal en skupni trg, ki je po njenem razpadu za nas postal tuji trg. Po stabilizaciji političnih razmer so se spet začele tkati skrhane vezi in vlaganja na trga Hrvaške in Srbije so se spet vzpostavila. Na podlagi ugotovljenih podatkov lahko rečemo, da so bile slovenske NTI na Hrvaško in v Srbijo v porastu vse do leta 2008, ko je svetovno gospodarstvo zaznamovala svetovna gospodarska kriza. Po tem letu je zaznati manjši, a nikakor drastičen upad slovenskih NTI na obeh trgih. Slovenija več vlaga na Hrvaško kot v Srbijo, saj se je Srbija kasneje ločila od totalitarnega režima. V prizadevanjih k približevanju evropskim integracijam obe državi sproščata državne omejitve ter administrativne ovire in postajata atraktivni lokaciji tako za slovenske investitorje kot za investitorje iz ostalih držav. Obe državi predstavljata potencial za vlaganje, Hrvaška predvsem v turizem, Srbija pa v infrastrukturo in industrijo. Obe ostajata dve največji gostiteljici slovenskih investicij v tujini in verjetno bosta zaradi svojih prednosti, ki izvirajo iz zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih podobnosti, še dolgo ti dve poziciji tudi zadržali.
Keywords: neposredne tuje investicije, Slovenija, Hrvaška, Srbija
Published: 05.07.2016; Views: 811; Downloads: 102
.pdf Full text (2,19 MB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica