1. Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti : doktorska disertacijaMarina Horvat, 2023, doctoral dissertation Abstract: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem.
V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje.
Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Keywords: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 300; Downloads: 167
 Full text (3,25 MB) |
2. SPREMEMBE HEMODINAMIČNIH PARAMETROV MED SIMULACIJO VESOLJSKEGA POLETA IZ MARSA NA ZEMLJOPatric Rajšp, 2016, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Za poglobljeno razumevanje delovanja kardiovaskularnega sistema v ekstremnih pogojih smo v simulacijskem okolju simulirali umetno gravitacijo Marsa, Zemlje in vesolja. Različni nakloni simulirajo različne umetne gravitacije, gravitacijo Marsa (20° naklon glede na vodoravno lego), ničelno gravitacijo (-6° naklon od vodoravne lege, glava navzdol) in gravitacijo Zemlje (80° naklon). Med raziskavo smo spremljali različne hemodinamske parametre in opazovali njihove spremembe.
Metode: Izvedli smo kvantitativno študijo, ki je vključila 4 zdrave prostovoljce. Namestili smo jih v nagibno mizo ter s spremembo naklona na -6°, 20° in 80° glede na horizontalno lego spremljali hemodinamski odziv. Ocenjevali smo frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), srednji arterijski tlak (MAP), diastolični krvni tlak (DBP), minutni iztis srca (CO), sistemsko upornost ožilja (TPR) in variabilnost srčne frekvence (HRV).
Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla ob simulaciji gravitacije Zemlje povprečnih 83±12 utripov na minuto; iz področja vesolja se je frekvenca srca dvignila za 19% (p<0,05). Sistolični krvni tlak (SBP) je najnižjo vrednost dosegel na območju ničelne gravitacije povprečnih 98±12 mmHg in najvišjo pri naklonu 80°, in sicer 124±10mmHg(p<0,05). Srednji arterijski tak (MAP) je v simuliranem gravitacijskem okolju Marsa znašal 88±8 mmHg, nakar je se je ob spremembi naklona na -6° znižal za 20 % (p<0,05). Diastolični krvni tlak (DBP) je najnižje vrednosti dosegal na območju simulirane ničelne gravitacije 53±10 mmHg in najvišjo na območju Zemlje 87±9 mmHg (p<0,05). Minutni iztis srca (CO) je bil skozi vsa tri simulirana okolja od vseh parametrov najbolj konstanten s standardnim odklonom okrog 1 l/min (p<0,05). Sistemska upornost ožilja (TPR) je najnižjo vrednost dosegla na -6° naklonu, in sicer 833±191 dyn·s·cm-5in najvišjo na 80° naklonu, in sicer 1302±267 dyn·s·cm-5(p<0,05).
Diskusija in zaključek: Sprememba simuliranih območji vpliva na spremembo hemodinamski parametrov, poznavanje sprememb omogoča delovanje v smeri povečane varnosti ljudi, ki so v območjih s spremenjeno gravitacijsko silo.
Keywords: Hemodinamični, Mars, Zemlja, Vesolje, umetna, gravitacija, Hrv, vesoljski, polet, obtočila, srce, ožilje, krvi, tlak
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1470; Downloads: 202
Full text (1,15 MB) |
3. Ugotavljanje in vrednotenje stresaTomaž Golčman, 2012, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Beseda stres je danes pogosto uporabljena, saj živimo v svetu, ki se hitro razvija in od nas zahteva nenehno prilagajanje. Stres lahko opišemo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor osebe, posameznika, ki se poskuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem. V diplomskem delu smo želeli poiskati povezavo med psihološko stresno obremenjenostjo, ocenjeno z izpolnjenim Godwinovim vprašalnikom in fiziološko stresno obremenjenostjo, ocenjeno z analizo spremenljivosti srčne frekvence.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Podatke smo zbrali s pomočjo Godwin rangiranega anketnega vprašalnika, nato smo ta vprašanja primerjali z analizo variacije srčne frekvence (24 - urni Holter monitoring). V raziskavi je sodelovalo 60 oseb obravnavanih v Internistični srčno-žilni ambulanti v Termah Zreče, ki so nosili 24-urni Holter snemalnik. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega SPSS 19,0.
Rezultati: Z ozirom na dobljene rezultate smo ugotovili, da analiza spremenljivosti srčne frekvence označuje velike interindividualne razlike v ocenjevanju delovanja avtonomnega živčnega sistema preiskovancev. Ugotovili smo pomembno razpršenost posameznih parametrov analize variacije srčne frekvence, kar označuje različno stopnjo simpatikotonične in vagotonične aktivacije. Hkrati pa smo ugotovili statistično pomembno povezanost med starostjo (r=0,326; p=0,011), ter tremi parametri analize variacije srčne frekvence (SDNN (r= -0,371; p= 0,004); pNN50 (r= -0,337; p= 0,008); in T power (R= -0,380; p= 0,002) ter stresno obremenjenostjo opredeljeno z vprašalnikom.
Sklep: Analiza variacije srčne frekvence ponuja možnosti opredeljevanja stresne obremenitve saj lahko z njo ocenimo stresno obremenjenost, vendar bi bilo v prihodnosti potrebno opredeliti natančen kvantitativni model.
Keywords: stres, izgorelost, 24-urni EKG, HRV
Published in DKUM: 20.09.2012; Views: 1891; Downloads: 240
Full text (2,54 MB) |
