| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Henrik Tuma in Ivan Šusteršič: primerjalna analiza konfederalističnih konceptov
Urška Arnšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ivan Šusteršič in Henrik Tuma, oba po izobrazbi pravnika, sta vsak po svoje zaznamovala slovensko politiko v zadnjem obdobja obstoja Avstro-Ogrske monarhije in ob prehodu v nov državni okvir. Šusteršič, vodja slovenske katoliške stranke, državnozborski poslanec in kranjski deželni glavar, je vse do zadnjega ostal zvest habsburški dinastiji. Njegov koncept preureditve monarhije, ki ga je leta 1909 predstavil tudi prestolonasledniku Francu Ferdinandu, je predvideval združitev vseh južnih Slovanov monarhije v tretje državnopravno telo. Šele tik pred prevratom je objavil načrt ustanovitve zveze samostojnih podonavskih držav, s čimer se je zelo približal konceptu Henrika Tume. Slednji se je kot socialdemokrat vseskozi zavzemal za ohranitev enotnega gospodarskega prostora in vzpostavitev popolne narodne avtonomije. Boj za pravice Slovencev je zaznamoval tudi njegovo sodniško in odvetniško pot. Konec prve svetovne vojne je prinesel razpad nekdanje monarhije in razkosanje slovenskega naroda. Koncepta omenjenih politikov se tako nista uresničila.
Keywords: Ivan Šusteršič, Henrik Tuma, Avstro-Ogrska, prva svetovna vojna, Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Published in DKUM: 14.04.2016; Views: 2042; Downloads: 159
.pdf Full text (900,75 KB)

2.
DELOVANJE IN POLITIČNA MISEL HENRIKA TUME MED 1. SVETOVNO VOJNO
Matjaž Klasinc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Henrik Tuma je bil učitelj, politik, pravnik, alpinist, publicist, ekonomist in narodni buditelj. Bil je eden izmed najpomembnejših politikov v prvih dveh desetletjih 20. stoletja na Goriškem in med prvo svetovno vojno v Sloveniji. Gimnazijo je Tuma obiskoval v Ljubljani med letoma 1869 in 1874, ki pa je zaradi težav s profesorji ni dokončal, ter se leta 1874 vpisal na učiteljišče in postal učitelj. Maturo je opravil šele leta 1881 na tržaški gimnaziji ter se vpisal na študij prava na Dunaj, ki ga je zaključil leta 1886. Življenjsko pot je nadaljeval v Trstu, kjer je bil pripravnik pri deželnem sodišču. Na sodišču so hitro opazili njegovo sposobnost, zato je hitro napredoval do samostojnega sodnika. Leta 1888 je Tuma opravil še zadnji doktorski izpit ter pridobil naziv doktor. 1889 je opravil še sodniški izpit in začel razmišljati o odvetniški poti, vendar je leta 1890 sprejel mesto sodnika v Tolminu in nato še leta 1894 v Gorici. Njegovo sodniško delo je bilo zaznamovano z bojem za pravice Slovencev na Goriškem za rabo slovenskega jezika, kar ga je spremljalo tudi na začetku politične kariere. V politiko je vstopil leta 1895, ko je bil izvoljen kot poslanec v goriški deželni zbor, kjer so ga kot pravnika imenovali tudi v deželni odbor. V deželnem zboru je bil en mandat, na kar zaradi spora z vodstvom stranke več ni kandidiral ter se leta 1903 za nekaj časa umaknil iz strankarske politike. V tem času je spremenil svojo politično orientacijo, saj se je začel zbliževati s socializmom, posledica česa je bil njegov vstop v Jugoslovansko socialnodemokratsko stranko (JSDS) − leta 1908. Kot zelo izobraženemu in razgledanemu človeku, je hitro rastel tudi njegov vpliv v stranki. Leta 1914 je postal uradni ideolog JSDS, kar je ostal do konec leta 1917, ko se je zaradi različnih ideoloških pogledov začel s stranko razhajati. Njegovo politično misel v teh letih je predstavljal avstromarksizem, v okviru katerega se je zavzemal za obstoj Avstro-Ogrske monarhije kot velikega ekonomskega prostora, del katerega so bili tudi Slovenci, ki so v ta prostor spadali v okviru jugoslovanske ideje, ki je močno vplivala na njegovo politično misel. Po razhodu z JSDS se je po prvi svetovni vojni vključil v italijansko socialdemokratsko stranko. Iz stranke, kakor tudi iz aktivne politike, se je umaknil leta 1921, zaradi razkola v italijanski stranki.
Keywords: Henrik Tuma, avstromarksizem, Avstro-Ogrska monarhija, jugoslovanska ideja, Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, prva svetovna vojna, socialna demokracija.
Published in DKUM: 24.02.2014; Views: 2285; Downloads: 179
.pdf Full text (823,77 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica