1. Resveratrol food supplement products and the challenges of accurate label information to ensure food safety for consumersMaja Bensa, Irena Vovk, Vesna Glavnik, 2023, original scientific article Abstract: The food supplement market is growing as many consumers wish to complement their nutrient intake. Despite all the regulations in place to ensure food supplements safety, there are still many cases of irregularities reported especially connected to internet sales. Twenty resveratrol food supplement products sold on the Slovenian market were evaluated on their compliance of declared vs. determined resveratrol content, as well as the compliance of labels with the European Union (EU) and Slovenian regulatory requirements. Both the ingredient contents and food information are important parts of food safety. Analyses of 20 food supplements performed using high-performance thin-layer chromatography (HPTLC) coupled with densitometry showed that 95% of products had contents different from what was declared and 55% of products contained higher contents than declared. In 25% of the products the determined content per unit exceeded the maximum level (150 mg/day) specified in EU novel food conditions for food supplement with trans-resveratrol. Evaluation of the 20 food supplement labels included mandatory and voluntary food information, food supplement information, novel food information, health claims and nutrition claims. Most labels contained the necessary information, but multiple errors were observed ranging from typos to misleading practices. From a food safety perspective there is still a lot of improvement needed in the field of food supplements.
Keywords: trans-resveratrol, dietary supplements, food safety, regulation, labels, health claims, nutrition claims, novel foods, high-performance thin-layer chromatography, HPTLC
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 199; Downloads: 16
 Full text (4,06 MB)
This document has many files! More... |
2. Primerjava nekaterih kemijskih lastnosti različnih vrst medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeJure Martinuzzi, 2023, undergraduate thesis Abstract: Med se že stoletja uporablja kot naravno sladilo, v zadnjih letih tudi zaradi zdravilnih učinkov. V diplomski nalogi smo s pomočjo spektrofotometrične metode določevali celokupne ogljikove hidrate, vsebnost celokupnih fenolnih spojin ter antioksidativnost (DPPH). S pomočjo visoko zmogljive tankoplastne kromatografije (HPTLC) smo določevali vsebnosti posameznih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, saharoza in maltoza). Za določevanje smo pripravili raztopine vzorcev domačega akacijevega, cvetličnega, kostanjevega in ajdovega medu.
V posamezni vrsti medu smo uspešno določili posamezne ogljikove hidrate ter njihovo vrednost. Najvišjo vsebnost glukoze smo izmerili v akacijevem medu, nekoliko manj v cvetličnem, kostanjevem in ajdovem. Delež glukoze je bil najvišji v cvetličnem medu, najnižji v akacijevem medu. V vzorcu akacijevega in cvetličnega medu smo zaznali nizko vrednost saharoze, medtem ko v kostanjevem in ajdovem medu saharoze nismo zaznali. Fruktoza in glukoza imata pomembno vlogo pri kristalizaciji. Akacijev med, ki je bil analiziran, ima visoko vrednost razmerja fruktoza/glukoza (F/G), zato ne kristalizira, medtem ko ima cvetlični med nizko razmerje F/G in kristalizira precej hitro. Dokazali smo, da se vsebnost antioksidantov ter vsebnost celokupnih fenolnih spojin v medu spreminja na podlagi barve medu. Akacijev in cvetlični med sta svetlejša, imata nižje zaznane vsebnosti antioksidantov ter celokupnih fenolnih spojin kot kostanjev med in ajdov med, ki sta temnejša meda.
Keywords: med, sladkorji, antioksidativnost, HPTLC, celokupne fenolne spojine
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 567; Downloads: 0
Full text (1,35 MB) |
3. Preučevanje fizikalno-kemijskih lastnosti nekaterih farmacevtskih učinkovinAna Garmut, 2023, master's thesis Abstract: Aktivna farmacevtska učinkovina (API) je izraz, ki se uporablja za biološko aktivno sestavino
zdravila. API v telesu povzročijo zahtevani učinek za zdravljenje določene bolezni.
Stresno testiranje API lahko pomaga identificirati verjetne produkte razgradnje. S stresnim
testiranjem lahko določimo tudi poti razgradnje in notranjo stabilnost molekule. Farmacevtske
učinkovine lahko ločimo in jih razlikujemo od nečistot. Ugotavljanje stabilnosti je lahko
sestavljeno iz kombinacije kromatografskega ločevanja in spektroskopskih tehnik.
Za raziskovanje smo si izbrali tri farmacevtske učinkovine: fenofibrat, febuksostat in
esomeprazol. Preverili smo njihovo stabilnost v raztopini metanola in jih izpostavili različnim
stresnim pogojem ter prisilnemu staranju. Za kvantifikacijo smo uporabili tekočinsko
kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) in tankoplastno kromatografijo visoke
ločljivosti (HPTLC).
V raztopini metanola se je kot najbolj stabilen izkazal febuksostat. Koncentracija febuksostata
je po 24 h ostala nespremenjena.
S pomočjo stresnih testov smo določili razgradnjo posamezne farmacevtske učinkovine.
Največji odstotek razgradnje je pri fenofibratu in febuksostatu povzročil dodatek 1 M NaOH.
Po 48 h pri 60 °C je v vzorcu ostalo le še 2,36 % začetne mase fenofibrata. Pri enakih pogojih
smo pri febuksostatu dosegli 83,09 % razgradnjo učinkovine.
Do razgradnje esomeprazola je prišlo ob prisotnosti močne kisline in baze. Pri dodatku 1 M
HCl je bila vsebnost esomeprazola po 24 h pri sobni temperaturi praktično nezaznavna.
Shranjevanje vseh treh farmacevtskih učinkovin pri višjih temperaturah povzroča njihovo
razgradnjo in posledično zmanjševanje koncentracije.
Keywords: fenofibrat, febuksostat, esomeprazol, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Published in DKUM: 05.05.2023; Views: 495; Downloads: 79
Full text (2,83 MB) |
4. Razvoj platforme na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo fenolnih spojin v kompleksnih matricah vzorcev hrane in rastlinskih ekstraktov : magistrsko deloMaja Bensa, 2022, master's thesis Abstract: Z uporabo denzitometrije in analize slik je bila razvita platforma na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo 93 fenolnih spojin s sedmimi detekcijskimi reagenti na treh stacionarnih fazah (HPTLC: silikagel, silikagel F254 in celuloza). Platformo sestavljata: baza slik, dokumentiranih pri vidni svetlobi, 254 nm in 366 nm, in baza absorpcijskih spektrov (190–800 nm) spojin. Slike in spektri so bili posneti pred derivatizacijo in po derivatizaciji z vsemi sedmimi detekcijskimi reagenti. Platforma omogoča večdimenzionalno primerjavo in s tem odpira veliko možnosti za načrtovanje študij in podporo pri kemijskih analizah. Primerjamo lahko več faktorjev, ki vključujejo: stacionarne faze, svetlobo za detekcijo (pri dokumentaciji), absorpcijske spektre z maksimumi, derivatizacijske reagente, skupine in podskupine fenolnih spojin, posamezne fenolne spojine itd. Uporabni potencial platforme je predvsem v načrtovanju analiz fenolnih spojin (izbor optimalnih pogojev detekcije) v vzorcih s kompleksnimi matricami, kot so vzorci hrane in rastlinski ekstrakti. Platforma je bila uporabljena za izbor optimalnih pogojev detekcije pri kvantitativnih analizah resveratrola v 20 prehranskih dopolnilih. Analize, izvedene z metodo na osnovi tankoplastne kromatografije visoke ločljivosti v povezavi z denzitometrijo, so pokazale, da se pri kar 95 % izdelkov določene vsebnosti ne ujemajo z deklariranimi vsebnostmi in da so pri 55 % izdelkov določene vsebnosti večje od deklariranih. Pri 25 % izdelkov so določene vsebnosti na enoto presegale predpisano najvišjo dovoljeno raven za prehranska dopolnila s trans-resveratrolom (150 mg/dan). Preverjena je bila skladnost označb 22 prehranskih dopolnil z regulatornimi zahtevami za označevanje hrane in prehranskih dopolnil. Večina označb je vsebovala potrebne informacije, a so bile prisotne tudi številne napake.
Keywords: HPTLC, fenolne spojine, detekcijski reagenti, prehranska dopolnila, označevanje živil
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 586; Downloads: 0
Full text (5,44 MB) |
5. Kontrolirano sproščanje febuksostata in določitev koncentracije v serumu in urinu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMarjetka Kouter, 2020, undergraduate thesis Abstract: Febuksostat, zdravilo za zaviranje nastajanja sečne kisline, preprečuje napade putike. Protin, domače imenovan putika, je obolenje, ki predstavlja najpogostejši vnetni artitis pri moških, starejših od 40 let.
V diplomskem delu smo v simulacijskih raztopinah (0,1 M HCl, fosfatni pufer s pH = 7,41 in deionizirana voda) kontrolno sproščali aktivno učinkovino febuksostat z metodo USP 1, ter določevali koncentracijo v različnih raztopinah, serumu in urinu. Za kvantifikacijo febuksostata sta bili uporabljeni občutlivi in specifični kromatografski metodi: tankoplastna kromatografija visoke ločljivosti (HPTLC) in tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LC-MS/MS).
Spreminjanju koncentracije febuksostata smo sledili z uporabo stresnih testov, staranja raztopin in kontroliranega raztapljanja v različnih simulacijskih raztopinah. Analizni metodi HPTLC in LC-MS/MS sta bili pripravljeni za določevanje koncentracije febuksostata v serumu in urinu.
Najvišja vsebnost FEB po 24 h raztapljanja je bila zaznana v fosfatnem pufru. Z višanjem pH vrednosti topil smo ugotovili pozitiven vpliv na topnost FEB. S pomočjo stresnih testov smo določili degradacijo aktivne učinkovine. Najvišja degradacija se je pojavila pri uporabi 1M NaOH, kjer je po 48 h ostalo le še 0,03 % začetne mase FEB. Shranjevanje raztopin FEB pri višjih temperaturah povzroča staranje in posledično zmanjševanje koncentracije.
Keywords: febuksostat, kontrolirano raztapljanje, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 758; Downloads: 126
Full text (2,79 MB) |
6. Antioksidativne lastnosti biološko aktivnih komponent v ekstraktih črne kumine in njihov vpliv na viabilnost humanih celic : magistrsko deloŠpela Lesičar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo v ekstraktih iz semen črne kumine določevali vsebnost timola, timokinona, karvakrola in α-hederina z GC-MS in LC-MS/MS analizo. Razvijali smo HPTLC metodo za ločevanje in identificiranje teh komponent iz mešanice standardov in nekaterih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali antioksidativno učinkovitost z DPPH in β-karotensko metodo ter jo primerjali z učinkovitostjo BHT in askorbinske kisline. Ugotavljali smo vpliv nekaterih ekstraktov in α-hederina na viabilnost človeških črevesnih celic (HUIEC) in črevesnih rakavih celic (CaCo-2) z MTT testom, z nanašanjem različnih koncentracij ekstraktov na celice. Ekstrakti so bili pripravljeni s konvencionalno Soxhletovo ekstrakcijo, ultrazvočno ekstrakcijo in superkritično ekstrakcijo.
Ekstrakti so vsebovali največ timokinona (do 4000 µg/g). Metanolne raztopine ekstraktov so vsebovale okoli 700 µg/g karvakrola z izjemo enega SC ekstrakta in okoli 200 µg/g timola. Najvišjo vsebnost α-hederina je vsebovala metanolna raztopina ekstrakta Soxhletove ekstrakcije s heksanom (47 µg/g).
S HPTLC metodo z mobilno fazo toluen, etil acetat, metanol v razmerju 9 : 1 : 0,5 (v/v) smo ločili timol, timokinon in karvakrol iz mešanice stnadardov, vendar z manj kot 20 % obnovljivostjo. Identificirali smo karvakrol v SC ekstraktu (40 °C in 100 barov).
Najvišjo antioksidativno učinkovitost smo dosegli z SC ekstrakti v vodni raztopini. Večina ekstraktov z izjemo UZ ekstraktov je dosegla višjo antioksidativno učinkovitost kot sintetična antioksidanta.
Ekstrakta SC ekstrakcije pri 60 °C in 300 barih in s kotopilom pri 40 °C in 200 barih ter standard α-hederin so pozitivno vplivali na viabilnost HUIEC celic pri nižjih koncentracijah. Z višanjem koncentracije smo opazili toksičnost za celice. Viabilnost celic CaCo-2 je padala pri višanju koncentracij ekstraktov.
Keywords: eterična olja, LC-MS/MS, GC-MS, HPTLC, antioksidativna aktivnost, viabilnost celic
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1245; Downloads: 178
Full text (3,57 MB) |
