| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Razvoj stacionarne faze za separacijo naravnih spojin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jaka Kodelja, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje razvoja nove stacionarne faze za izolacijo šestih elagitaninov (ET), galne (GK) in elagične kisline (EK) iz vodnega izvlečka kostanjevega lesa, z uporabo treh različnih polimerov, v vlogi stacionarne faze. Polimere, poli (stiren-ko-divinilbenzen) (PS/DVB), poliakrilat (PA) ter poli (vinilpirolidon-ko-divinilbenzen) (PVP/DVB) smo polimerizirali s suspenzijsko polimerizacijo, z uporabo iniciatorja α,α'-azobisisobutironitrila (AIBN) in stabilizatorjema polivinilpirolidonom (PVP) ter polivinil alkoholom (PVA). S temi polimeri smo napolnili v kromatografsko kolono za hitro kromatografijo ter preverili njihovo učinkovitost za ločevanja ET z uporabo preparativnega HPLC. Uspešnost ločbe smo preverili z analiznim HPLC. Pri tem smo spreminjanjali deleža acetonitrila (ACN) v mobilni fazi, dokler nismo dobili uspešne izolacije ET, GK in EK. Pogosto se je zgodilo, da so se vse komponente kostanjevega izvlečka izločile iz kolone v mrtvem času, ne glede na vrsto uporabljene stacionarne faze ali gradienta. Za takšno stacionarno fazo smo ocenili, da ni ustrezna za ločevanje danih spojin. Pri ločbi se je najbolj izkazala stacionarna faza PVP/DVB. To stacioanrno fazo smo nato uporabili za razvoj metode, s katero smo poskušali dobiti čim boljšo ločbo posameznih elagitaninov. Poleg tega smo opazovali tudi, kako na uspešnost ločbe vpliva povprečna velikost delcev stacionarne faze.
Keywords: elagitanini, veskalin, kastalin, veskalagin, kastalagin, galna kislina, elagična kislina, ruburin A, ruburin D, čiščenje, izolacija, HPLC, preparativni HPLC, polimerizacija, suspenzijska polimerizacija
Published in DKUM: 16.09.2024; Views: 16; Downloads: 12
.pdf Full text (6,17 MB)

2.
3.
Imobilizirana â-laktamaza za čiščenje odpadnih vod : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tajda Senekovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Antibiotiki so vrsta protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb. Odkritje penicilina (PEN) je bilo nedvomno eno najpomembnejših znanstvenih odkritij v novejši zgodovini, saj je rešilo mnogo življenj. Vendar pa je kljub uspešnemu zdravljenju z antibiotiki dolgotrajna uporaba le-teh privedla do razvoja odpornosti bakterij na te zdravilne učinkovine. Ko se antibiotiki izločajo in končajo v okolju, lahko vplivajo na ekosisteme in s tem na razvoj bakterijske odpornosti. To je postal globalen izziv, ki zahteva razvoj novih pristopov k odstranjevanju antibiotikov iz okolja. S tem namenom smo v diplomski nalogi izvedli študijo razgradnje PEN z uporabo imobiliziranega encima na aminosilanske magnetne nanodelce (AMN-MNPs). Uporabili smo encim β-laktamazo, ki razgrajuje beta laktamske antibiotike, med katere spada tudi PEN. Najprej smo sintetizirali AMN-MNPs na katere smo imobilizirali encim β-laktamazo. Proučili smo termično stabilnost in večkratno uporabo imobiliziranega encima ter določili aktivnost imobiliziranega encima in učinkovitost imobilizacije. Izvedli smo tudi primerjavo encimske kinetike med prosto in imobilizirano β-laktamazo z eksperimentalno določitvijo KM in vmax. Proučevali smo razgradnjo PEN s prostim in imobiliziranim encimom ter vpliv koncentracije encima in koncentracije PEN na hitrost razgradnje le-tega. Razgradnjo PEN smo zasledovali s pomočjo HPLC sistema. Rezultati so pokazali, da je bila učinkovitost imobilizacije 100,00 %. Imobilizirano β-laktamazo lahko večkrat uporabimo in je termično stabilnejša od proste β-laktamaze. Z določitvijo kinetičnih parametrov smo ugotovili, da ima imobilizirana β-laktamaza višjo afiniteto do substrata kot prosta β-laktamaza, kar pomeni, da se imobilizirana β-laktamaza učinkovitejše veže s substratom kot prosta β-laktamaza. Pri študiji razgradnje PEN smo ugotovili, da imobiliziran encim bolj učinkovito razgrajuje PEN (koncentracije 0,1 mg/mL) kot prosti encim, saj smo po 24 urah z imobilizirano β-laktamazo dosegli 97,75 % razgradnje PEN, medtem ko smo s prosto β-laktamazo dosegli le 22,21 % razgradnje PEN. Ko smo proučevali vpliv različnih koncentracij PEN smo ugotovili, da višja kot je koncentracija PEN, počasneje poteka njegova razgradnja. PEN koncentracije 0,05 mg/mL se je po petih urah popolnoma razgradil, medtem ko smo v istem času dosegli 45,00 % delež razgradnje PEN s koncentracijo 0,5 mg/mL. Na koncu smo znižali koncentracijo PEN na 0,01 mg/mL in ugotovili smo, da je se je po petih urah razgradilo 96,11 %, s tem pa smo potrdili, da razgradnja PEN poteka najhitreje pri koncentraciji 0,05 mg/mL.
Keywords: β-laktamaza, odpadna voda, penicilin, razgradnja, imobilizacija encima, MNPs, HPLC
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 547; Downloads: 140
.pdf Full text (3,65 MB)

4.
Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko delo
Jan Senekovič, 2022, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Keywords: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 896; Downloads: 175
.pdf Full text (3,25 MB)

5.
Encimska razgradnja ciprofloksacina z uporabo zamreženih encimskih skupkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tjaša Cmager, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Antibiotiki so zdravila, ki nam pomagajo pri zdravljenju mnogih bolezni z zaviranjem in preprečevanjem procesov v mikrobnih celicah. Težava se pojavi pri njihovi razgradnji, saj jih človeško telo ne presnavlja v celoti. Zato se ti sproščajo v vodno okolje, kjer lahko negativno vplivajo na ne ciljne vrste. Pri diplomskem delu smo uporabljali antibiotik Ciprinol, ki se uporablja kot raztopina za infudiranje. Glavna učinkovina zdravila je Ciprofloksacin (CIP), ki spada med fluorokinolone in ima širok spekter uporabe. S tem namenom smo izvedli študijo razgradnje CIP z uporabo imobiliziranega encima v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs), s katerimi smo želeli doseči čim višjo razgradnjo antibiotika. Pri tem smo uporabili imobiliziran encim lakaza, ki je najbolj raziskan in uporabljen encim pri razgradnji farmacevtskih izdelkov. Tako smo najprej izvedli sintezo CLEAs in mCLEAs, pri čemer smo za imobilizacijo uporabili mrežni povezovalec glutaraldehid (GA). Imobilizirani lakazi v obliki CLEAs in mCLEAs smo določili aktivnost ter proučili učinkovitost imobilizacije. Diplomsko delo prikazuje študijo priprave imobiliziranega encima lakaza v obliki CLEAs in mCLEAs pri čemer smo proučili možnost večkratne uporabe imobilizirane lakaze v obliki CLEAs in mCLEAs, stabilnost imobilizirane lakaze pri 4 °C in 25 °C, ter vpliv temperature na stabilnost imobilizirane lakaze v obliki CLEAs in mCLEAs (25, 35, 40, 50 in 60 °C). Razgradnjo CIP smo določili s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Rezultati študija stabilnosti imobilizirane lakaze pri 4 °C, kažejo, da je lakaza imobilizirana v obliki CLEAs (Lak-CLEAs) bolj stabilna, v primerjavi z lakazo imobilizirano v obliki mCLEAs (Lak-mCLEAs), saj je po 56 dnevih stabilnost Lak-CLEAs znašala 93 %, medtem ko je aktivnost Lak-mCLEAs znašala le 40 %. Hkrati smo ugotovili, da je skladiščenje imobilizirane lakaze pri 25 °C manj ugodno, saj je po 21 dneh skladiščenja pri 25 °C preostala aktivnost Lak-CLEAs znašala le 77 %, Lak-mCLEAs pa samo 48 %. Študija vpliva temperature na stabilnost imobiliziranega encima v obliki CLEAs in mCLEAs, je pokazala, da je Lak-CLEAs ohranila 86,3 % svoje začetne aktivnosti po 24 h pri 25 °C in Lak-mCLEAs 72,2 % aktivnosti po 24 h pri 35 °C. Cilj diplomskega dela je bila razgradnja antibiotika CIP, pri čemer smo po 72 h dosegli 22,8 % razgradnjo z Lak-mCLEAs in 10,7 % razgradnjo CIP na 1 mg encima z Lak-CLEAs. Ugotovili smo, da je najvišja razgradnja CIP bila dosežena pri 25 °C, z uporabo mCLEAs in mediatorjem SA (4 mM) po 72 h razgradnje (22,8 %).
Keywords: lakaza, imobilizacija, CLEAs, mCLEAs, CIP, SA, HPLC.
Published in DKUM: 23.09.2022; Views: 719; Downloads: 115
.pdf Full text (3,84 MB)

6.
Izolacija naravne spojine iz hmelja in določitev vrednosti pKa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Matej Keber, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Navadni hmelj oziroma Humulus lupulus je dvodomna zelnata trajnica. Industrijsko ga pridelujemo zaradi storžkov, ki v lupulinskih žlezah vsebujejo mnoge za pivovarstvo in medicinsko pomembne spojine. Zaradi njih je hmelj zanimiv za razvoj prehranskih dodatkov in zdravil za inhibicijo sodobnih bolezni. Takšne so npr. α-kisline, ki jih bomo poleg ksantohumola v nalogi izolirali. Da je spojina sploh potencialno uporabna kot zdravilo oziroma prehranski dodatek, je potrebno vedeti kako jo bo organizem sprejel in metaboliziral. To proučuje farmakokinetika, na katero vpliva tudi pomembna fizikalno kemijska lastnost imenovana konstanta disociacije (pKa). Vrednost te konstante nam pove, kakšna je protoniranost molekul pri različnih pH vrednostih. Poznavanje te konstante je prikladno ne samo za področje farmakokinetike, ampak tudi za optimizacijo pogojev shranjevanja molekul ter za izračune v računski kemiji. V nalogi smo izolirali α-kislino imenovano kohumulon ter ji določili pKa vrednosti. Na začetku smo iz hmeljevih storžkov ekstrahirali ekstrakt. Iz ekstrakta smo nato s tehnikami hitre in preparativne kromatografije ločili kohumulon. Po vsaki ločbi smo čistost spremljali z analiznim HPLC. Dobili smo 460 mg kohumulona 92 % kromatografske čistosti pri valovni dolžini 280 nm. Izoliranemu kohumulona smo z UV-Vis spektrofotometrom pomerili spekter pri različnih pH vrednostih. Pri nižjih pH vrednostih je zaradi slabe topnosti kohumulona v vodi prišlo do obarjanja. Poskus smo ponovili z 10 % dodatkom metanola in tako rahlo izboljšali topnost. Meritvam smo na podlagi teoretično izpeljane enačbe prilegali modelne vrednosti in kot rezultat dobili pKa vrednosti. pKa1 vrednost smo v vodni raztopini določili kot 3,9; ob dodatku metanola pa 4,2. Drugo pKa2 pa smo določili v vodni raztopini kot 10,9. Po naših podatkih smo sploh prvi, ki smo določili pKa2 vrednost kohumulonu.
Keywords: hmelj, α-kisline, kohumulon, preparativni HPLC, pKa, UV-Vis spektroskopija
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 873; Downloads: 105
.pdf Full text (4,47 MB)

7.
Encimska razgradnja antibiotika z uporabo imobilizirane lakaze : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Luna Petrovič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil izvedba študije učinkovitosti razgradnje antibiotika ciprofloksacina (CIP) s pomočjo imobiliziranega encima lakaze na magnetne nanodelce (MNPs). V prvem delu smo s koprecipitacijo Fe2+ in Fe3+ ionov pripravili funkcionalizirane MNPs, ki smo jih na začetku prevlekli s plastjo citronske kisline, da smo s tem preprečili aglomeracijo delcev. Za tem smo jih prevlekli še z natrijevim silikatom in funkcionalizirali z aminosilanom, s čimer smo omogočili nadaljnjo vezavo encima. V drugem delu smo MNPs aktivirali z zamreževalnim reagentom glutaraldehidom (GA) in nanje imobilizirali lakazo. Z imobilizacijo smo encimu povečali stabilnost, kar je omogočilo tudi njegovo večkratno uporabo. Nadalje smo proučevali učinkovitost imobilizacije lakaze na visoko funkcionalizirane MNPs ter aktivnost imobiliziranega encima, pri čemer smo optimirali koncentracijo dodanega encima, čas imobilizacije, čas aktivacije z GA in volumen dodanega GA. S tako imobiliziranim aktivnim encimom smo nato izvedli reakcijo razgradnje CIP-a. Za namen boljše razgradnje CIP-a smo imobilizirani lakazi dodali mediator siringaldehid (SA), ki v veliki meri pripomore k povišanju aktivnosti lakaze. Prav tako smo proučili še vpliv temperature na stabilnost imobilizirane lakaze na MNPs ter določili kinetiko reakcije, pri čemer smo spreminjali koncentracijo substrata (CIP). Na pripravljene MNPs nam je uspelo imobilizirati več kot 95 % encima in pri tem ohraniti 77 % njegove aktivnosti. Z imobiliziranim encimom smo po 24 h pri 25 °C dosegli 88,3 %, pri 30 °C 82,9 %, pri 40 °C pa 75,0 % razgradnjo CIP-a v raztopini s koncentracijo CIP-a 30 mg/L. Ugotovili smo, da se z višanjem temperature razgradnja CIP-a slabša. Postopek razgradnje CIP-a smo izvedli tudi pri treh različnih koncentracijah raztopine CIP-a, pripravljene s fosfatnim pufrom, in sicer 0,01 mg/mL, 0,03 mg/mL ter 0,05 mg/mL. Pri višji koncentraciji substrata smo zaznali višjo stopnjo razgradnje CIP-a. Določili smo tudi K_M in v_max za imobilizirano in prosto lakazo. K_M za imobilizirano lakazo je znašal 44 mg/L, v_max pa 0,11 mg/L min, medtem ko je K_M za prosto lakazo znašal 150 mg/L, v_max pa 0,98 mg/L min.
Keywords: lakaza, MNPs, imobilizacija encima, aktivnost encima, glutaraldehid, ciprofloksacin, siringaldehid, razgradnja, HPLC
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 617; Downloads: 97
.pdf Full text (3,40 MB)

8.
Okolju prijazno pridobivanje ekstraktov iz rožmarina (rosmarinus officinalis l.) z globoko evtektičnimi topili in ocena njihove antioksidativne učinkovitosti : magistrsko delo
Žan Koštomaj, 2022, master's thesis

Abstract: Globoko evtektična topila predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin. V sklopu magistrskega dela smo za namen ekstrakcije antioksidativnih spojin iz rožmarina sintetizirali šest različnih globoko evtektičnih topil, pri čemer so vsi kot akceptorja vodikove vezi vsebovali holin klorid, kot donorji vodikove vezi pa so se izmenjevali etilen glikol, 1,2-propandiol, ocetna kislina, mlečna kislina, urea in fruktoza, kot primerjavo s konvencionalim topilom pa smo uporabili raztopini različnih koncentracij etanola in metanola. Za pripravo vzorcev smo uporabili tehniko matrično trdno-fazne disperzije, za identifikacijo in kvantifikacijo izbranih spojin pa smo uporabili metodo tekočinske kromatografije ob uporabi UV detektorja (HPLC-UV). Dobljenim ekstraktom smo določili še antioksidativno delovanje s TPC, FRAP in DPPH testi. Vsi antioksidativni testi so pokazali, da je imel vzorec, pri katerem smo uporabili mlečno kislino kot HBD, najvišjo antioksidativno aktivnost, temu pa sta sledila vzorca, pridobljena s 70 % etanolom in z DES topilom na osnovi ocetne kisline. Dobljene rezultate smo primerjali s podobno raziskavo na področju ekstrakcij fenolnih spojin iz rožmarina z uporabo globoko evtektičnih topil, pri čemer smo njihove rezultate presegli. S tem smo razvili in vpeljali novo, hitro, bolj učinkovito in cenovno ugodno ekstrakcijsko metodo ob uporabi globoko evtektičnih topil za pripravo rastlinskih ekstraktov z visoko vsebnostjo aktivnih učinkovin iz rožmarina.
Keywords: Globoko evtektična topila, rožmarin, HPLC, TPC, FRAP, DPPH
Published in DKUM: 25.05.2022; Views: 866; Downloads: 177
.pdf Full text (2,81 MB)

9.
Encimska razgradnja ciprofloksacina v odpadnih vodah : magistrsko delo
Laura Prša, 2021, master's thesis

Abstract: Antibiotiki so protibakterijske učinkovine, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini, v živinoreji ter kot pospeševalci rasti. Približno 70 % vseh uporabljenih antibiotikov lahko v okolju odkrijemo nespremenjenih. Nepresnovljeni antibiotiki se pogosto prenašajo v vodno okolje z odpadnimi vodami. Zaskrbljujoči problem je, da lahko nenehna izpostavljenost antibiotikom povzroči nastanek ali obstoj protibakterijske odpornosti, zato so potrebne učinkovite tehnike za izboljšanje čiščenja odpadnih voda. Ciprofloksacin (CIP) je biološko nerazgradljiv antibiotik, ki ga najdemo v odplakah čistilnih naprav v koncentracijah do 5,6 μg/L. Encimski procesi predstavljajo učinkovito možnost za razgradnjo antibiotikov zaradi številnih prednosti kot so enostavni postopki, manjša poraba energije, uporaba v širokem območju pH-ja, odsotnost toksičnih učinkov ter visoka specifičnost na določen substrat. Prisotnost mediatorjev poveča oksidativno sposobnost lakaze, ki tako oksidira te mediatorje v proste radikale in omogoči zelo učinkovito odstranjevanje širokega spektra spojin. Magistrsko delo prikazuje študijo razgradnje antibiotika CIP s pomočjo encima lakaze. Proučevali smo degradacijo CIP ob prisotnosti lakaze ter mešanja z uporabo različnih tehnik; z ultrazvočnimi valovi, stresanjem s stresalnikom in mešanjem z magnetnim mešalom. Prav tako smo izvedli študijo vpliva dodanega mediatorja, kjer smo encimu lakazi dodali mediatorja siringaldehid (SA) ali 2,2-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonsko kislino) (ABTS). Optimirali smo več procesnih parametrov, ki vplivajo na razgradnjo CIP. Najvišjo stopnjo razgradnje CIP smo dosegli z lakazo koncentracije 0,2 mg/mL in naravnim mediatorjem SA koncentracije 2 mM, kjer smo dosegli kar 94 % razgradnjo CIP po 48 h reakcije. Dodatek mediatorja SA je povzročil intenzivnejšo razgradnjo CIP z lakazo, prav tako pa je skrajšal čas razgradnje.
Keywords: ciprofloksacin, odpadne vode, degradacija, lakaza, HPLC, ABTS, SA
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 950; Downloads: 191
.pdf Full text (4,28 MB)

10.
Izolacija kefirana iz kefirja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Zala Mesec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo potek fermentacije kefirnih zrn v mleku in nadaljnji postopek izolacije eksopolisaharida kefirana ter določitev vsebnosti sladkorjev. Najprej smo poskušali kefiran izolirati iz kefirnih zrn, vendar je bila zmes preveč gosta in zato izolacija ni bila možna. Izolacijo smo nato izvedli iz mlečnega kefirja. V sklopu eksperimentalnega dela smo spreminjali temperaturo fermentacije in vrsto mleka. Ugotavljali smo vpliv spremembe temperature na količino glukoze in galaktoze v kefiranu. Za določitev sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljen z detektorjem za merjenje lomnega količnika (HPLC-RI). Fermentacija mlečnega kefirja je potekala v 1 L stekleni posodi, ki smo jo za en dan postavili v termostat. Po enem dnevu smo po določenem postopku izolirali kefiran in s pomočjo HPLC določili vsebnost sladkorjev. Ugotovili smo, da po izolaciji v vseh vzorcih dobimo višjo masno koncentracijo glukoze kot galaktoze, kar potrjuje prisotnost kefirana. Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi višja masna koncentracija tako glukoze kot tudi galaktoze. Za primerjavo s polnomastnim mlekom smo izvedli fermentacijo tudi z mlekom, ki vsebuje manj mlečnih maščob (1,5 %).
Keywords: kefir, mleko, fermentacija, odvisnost od temperature, HPLC
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 979; Downloads: 104
.pdf Full text (3,59 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica