| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Fotokemijska razgradnja barvila ob prisotnosti manganovega kompleksa vezanega na celulozo
Katja Ribič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnanvana problematika fotokemijske razgradnje barvila Reactive Blue 4. Fotokemijsko razgradnjo smo izvajali z naprednim oksidacijskim postopkom UV/H2O2 - ob prisotnosti manganovega kompleksa (MnTACN) vezanega na celulozni nosilec. Glavni namen tega postopka je bil, da smo v čim krajšem času dosegli razbarvanje barvila ob dodatku celulozne tkanine, na katero smo predhodno na različne načine vezali MnTACN. Za vzorec tkanine obdelan s kompleksom MnTACN pri katerem smo dosegli najboljše rezultate razbarvanje smo izvedli še ponovljivost razbarvanja. Izvedli smo tudi izračun stroškov AOP postopka.
Keywords: manganov kompleks MnTACN, fokokemijska razgradnja UV/H2O2, barvilo Reactive Blue 4, nosilec tkanina, razbarvanje.
Published: 09.12.2019; Views: 397; Downloads: 42
.pdf Full text (3,00 MB)

2.
OBDELAVA ODPADNIH VOD IZ PROIZVODNJE 5-NOK (5-nitro-8-hidroksikinolin)
Kristjan Grobin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo preučevali možnost čiščenja odpadnih voda, ki nastajajo pri sintezi omenjene farmacevtske učinkovine s pomočjo različnih oksidacijskih metod. Čiščenje odpadne vode iz proizvodnje 5-nitro-8-hidroksikinolin (5-NOK) smo izvedli s H2O2 postopkom, z ozoniranjem (O3) in z kombinacijo H2O2/ O3 ter s Fentonovim reagentom (H2O2/Fe2+). Uspešnost uporabljenih metod čiščenja odpadnih vod smo ovrednotili s pomočjo naslednjih parametrov onesnaženja odpadne vode: kemijske potrebe po kisiku (KPK), 8-hidroksikinolina in 5-nitrokinolina. S Fentonovim reagentom smo pri obdelavi odpadne vode dosegli najvišjo stopnjo znižanja vrednosti KPK obdelanih vod (72 % znižanje). Pri degradaciji 8-hidroksikinolina in 5-nitrokinolina pa smo dosegli popolno degradacijo 5-nitro-8-hidroksikinolina.
Keywords: 5-nitro-8-hidroksikinolin, Fentonov reagent, H2O2/O3, KPK
Published: 14.10.2016; Views: 970; Downloads: 87
.pdf Full text (2,95 MB)

3.
ČIŠČENJE ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z UV/H 2 O 2 POSTOPKOM
Lidija Škodič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo razbarvanja vodnih raztopin dveh reaktivnih barvil C.I. Reactive Blue 268 (RB268) in C.I. Reactive Blue 4 (RB4) ter nekaterih realnih tekstilnih odpadnih vod z naprednimi oksidacijskimi postopki (AOP) kot so H2O2/UV, Foto-fenton (H2O2/UV/Fe2+), napredni Foto-fenton postopek (H2O2/UV/Fe0). Razbarvanja s H2O2/UV postopki smo uspeli še izboljšati z dodatkom raztopine MnTACN, ki se je do sedaj uporabljala kot katalizator za beljenje bombaža. Rezultati študije kažejo, da že dodatki relativno nizkih koncentracij H2O2, Fe2+ ionov ali železa v prahu ter raztopine MnTACN med AOP postopki, zvišajo razbarvanja nad 90% v zelo kratkem času izvajanja postopka (5-10 min) za raztopine obeh izbranih barvila, kar je pomebno tako iz ekonomskega kot ekološkega vidika. Ugotovili smo, da so izbrani AOP postopki zelo uspešni za razbarvanje raztopin barvila RB268 in barvilo RB4, čeprav ima barvilo RB268 zelo kompleksno strukturo in večjo molekulsko maso v primerjavi z barvilom RB4. Zaradi uporabe raztopine MnTACN pri AOP postopkih so nas zanimali tudi razgradni produkti, ki pri tem nastanejo. Za določitev razgradnih produktov smo uporabili H2O2/UV postopek ter vodno raztopino barvila RB4, ki je pogosteje uporabljeno. Izbrani AOP postopki (H2O2/UV/MnTACN) pa niso bili tako zelo učinkoviti pri razbarvanju realnih tekstilnih odpadnih vod. Relativno dobro razbarvanje smo dosegli v primeru realne tekstilne odpadne vode, ki je bila modro obarvana. Za rdeče ter rumenozeleno obarvano realno odpadno vodo pa H2O2/UV/MnTACN postopki niso bili uspešni
Keywords: tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, napredni oksidacijski postopki (AOP), H2O2/UV postopek, foto-fenton, napredni foto-fenton, MnTACN
Published: 13.10.2016; Views: 1218; Downloads: 152
.pdf Full text (1,56 MB)

4.
Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barvili
Tina Željko, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Keywords: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Published: 26.07.2016; Views: 1223; Downloads: 108
.pdf Full text (3,30 MB)

5.
The applicability of an advanced oxidation process for textile finishing wastestreams & fate of persistent organic pollutants
Julija Volmajer Valh, Alenka Majcen Le Marechal, Boštjan Križanec, Simona Vajnhandl, 2012, original scientific article

Abstract: The trend of sustainable use of available water resources encourages textile finishing enterprises to implement efficient wastewater treatment technologies that enable water recycling, and not just itćs discharging into the local wastewater treatment plants (WWTP). This paper presents the results obtained from the H2O2/UV treatment of wastewater from Slovene textile finishing company. Laboratory scale decolouration experiments were performed on the most representative wastewater samples, collected in three months period. In general 80 % decolouration and 86 % total organic carbon (TOC) reduction was achieved. On the other hand, the use of ultraviolet (UV) radiation to degrade and destroy organic pollutants in textile wastewater could lead to the formation of toxic dioxins and dioxin-like compounds, groups of persistent organic pollutants, especially due to the presence of halogenated compounds in textile finishing processes. For these reasons, textile wastewater samples were analysed for any content of dioxins before and after the treatment with H2O2/UV.
Keywords: tekstilne odpadne vode, napredni oksidacijski procesi, H2O2/UV, dioksini, textile wastewater, advanced oxidation processes, H2O2/UV, ecological parameters, dioxins
Published: 10.07.2015; Views: 1110; Downloads: 35
URL Link to full text

6.
POSKUSNO OBRATOVANJE ČISTILNE NAPRAVE INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE IZ PROIZVODNJE KEMIČNIH IZDELKOV
Branko Papler, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil predstaviti izvedbo rekonstrukcije industrijske čistilne naprave (ČN) in implementacijo najboljše razpoložljive tehnike (BAT) čiščenja odpadne vode z naprednim oksidacijskim procesom – AOPs H2O2/UV/Fe3+. S projektom idejne zasnove, potrjenim v prvi polovici 2011, so stekli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zardi vpliva na okolje in izvora odpadne vode iz proizvodnje kemičnih izdelkov (galvanskih preparatov), je bil ključni del pridobitev Vodnega soglasja in Okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v vode, izdanih s strani Agencije RS za okolje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je sledilo enoletno obdobje poskusnega obratovanja industrijske ČN, ko mi je bila zaupana tudi vloga odgovorne osebe za obratovanje ČN. Pripravili smo poslovnik in navodila za obratovanje ČN, obratovalni dnevnik, uvedli smo postopke določanja parametrov čiščenja v internem laboratoriju, vključno s pripravo vzorcev za določanje KPK, ki vsebujejo H2O2. V proizvodnji smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja in ponovne uporabe prve izpiralne vode pri čiščenju mešalnih posod. Pri obdelavi odpadne vode s povišanimi vsebnostmi fosfatov smo določili njihov vpliv na zmanjšanje učinkovitosti kemične oksidacije z H2O2/UV/Fe3+ procesom, posledično z nastankom železovega (III) fosfata. Sestava odpadne vode, ki jo je mogoče obdelati v realnem času in s sprejemljivimi stroški, ima vrednosti KPK ≤ 3 000 mg O2/l in celotnega fosforja P ≤ 250 mg P/l. Določili smo deleže znižanja vrednosti KPK kemične oksidacije v dveh reaktorjih z 24 kW in 36 kW UV svetili in končnega čiščenja z mikrofiltracijo in kationsko izmenjavo, s čimer se zagotavljajo predpisane mejne vrednosti za iztok v površinske vode. Izpolnjena sta bila tudi oba osnovna cilja projekta: novembra 2013 smo pridobili uporabno dovoljenje in s čiščenjem odpadne vode na interni ČN nismo povišali obstoječih stroškov.
Keywords: čistilna naprava, industrijska odpadna voda, proces H2O2/UV/Fe3+, kemični izdelki, galvanski preparati
Published: 07.10.2014; Views: 2646; Downloads: 392
.pdf Full text (5,20 MB)

7.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOM
Valentina Jelen, 2013, master's thesis

Abstract: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo. Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Keywords: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Published: 05.09.2013; Views: 1363; Downloads: 135
.pdf Full text (2,77 MB)

8.
PONOVNA UPORABA OBDELANE ODPADNE VODE V PROCESU BARVANJA
Ramona Irgolič, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je odpadna voda iz tekstilne tovarne Svilanit primerna za ponovno uporabo v procesu barvanja potem, ko smo jo obdelali z naprednim oksidacijskim postopkom (AOP). Eksperimentalno delo smo razdelili v dva sklopa. V prvem smo se osredotočili na študij učinkovitosti razbarvanja šestih obarvanih industrijskih odpadnih vod z naprednim oksidacijskim UV/H2O2 postopkom. V drugem sklopu smo se posvetili možnosti ponovne uporabe očiščene vode v procesu barvanja, kar smo preverjali z ugotavljanjem kvalitete obarvanega tekstilnega materiala s pomočjo barvne metrike. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da smo z UV/H2O2 postopkom dosegli zelo dobre rezultate znižanja absorbance in celotnega organskega ogljika (TOC), ko smo obdelavali odpadne vode z nizko začetno absorbanco in prevodnostjo. Pri bolj koncentriranih odpadnih vodah z visoko začetno absorbanco in prevodnostjo bi bilo potrebno UV/H2O2 postopek kombinirati z drugimi tehnologijami čiščenja kot so membranske filtracije: ultrafiltracija (UF), mikrofiltracija (MF) ali reverzna ozmoza (RO). Na ta način predvidevamo, da bi lahko znižali TOC do stopnje, ko bi bila voda primerna za ponovno uporabo. Zaključimo lahko, da so le nekateri izpusti odpadne vode tovarne Svilanit, obdelane z AOP, primerni za ponovno uporabo v procesu barvanja, druge bi bilo potrebno očistiti z dodatnimi metodami ali jih uporabiti pri postopku izpiranja ali pranja.
Keywords: tekstilna odpadna voda, razbarvanje, UV/H2O2 postopek, vodikov peroksid, ekološki parametri, absorbanca, recikliranje, ponovna uporaba obdelane odpadne vode, barvanje, barvna metrika.
Published: 19.06.2013; Views: 1735; Downloads: 233
.pdf Full text (11,55 MB)

9.
10.
RAZBARVANJE TEKSTILNIH ODPADNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM POSTOPKOM H 2 O 2 /UV
Monika Marčec Kmetič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi kompleksne sestave tekstilnih odpadnih vod uporaba univerzalnega postopka čiščenja ni mogoča. Vse bolj se uporabljajo napredni oksidacijski postopki (angl. AOP Advanced Oxidation Processes) zaradi njihove enostavnosti in učinkovitosti. H2O2/UV postopek je najbolj učinkovit oksidacijski postopek, saj se z njim izognemo problemom kot je nastajanje mulja in obremenitev odpadne vode z ozonom. Najpogosteje uporabljeno sredstvo je vodikov peroksid, ki pa ga je zaradi njegove stabilnosti v čisti obliki potrebno ustrezno aktivirati. Glede na vrsto aktivatorja, ki ga uporablja postopek, se oksidacijski postopki razbarvanja razlikujejo med seboj. Aktivacija vodikovega peroksida se lahko izvede s pomočjo UV žarkov, ozona, ultrazvoka, toplotne energije ali kombinacije le teh. Edina kemikalija, ki jo uporabimo pri razbarvanju, je vodikov peroksid, ki pri razpadu tvori kisik, zaradi česar njegova prisotnost v odpadnih vodah ni oporečna. V nalogi preučimo vplive posameznih vhodnih parametrov kot so moč UV žarnice, koncentracija barvil, dodatka H2O2, pH modelnih raztopin in čas izpostavljenosti UV sevanja razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. Ti postopki so zelo učinkoviti za samo razbarvanje, kot tudi za znižanje vrednosti ekoloških parametrov. Del naloge so tudi mikrobiološke preiskave odpadnih vod v tekstilni industriji in čiščenje le teh s pomočjo ultrazvoka
Keywords: Tekstilne odpadne vode, H2O2/UV postopek, vodikov peroksid, ultrazvok
Published: 29.11.2010; Views: 2530; Downloads: 242
.pdf Full text (7,88 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica