| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza dejavnikov gospodarske rasti in vloga izvoznih tokov v državah EU-15
Špela Klara Mauhler, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo.
Keywords: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost.
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 46
.pdf Full text (2,52 MB)

2.
Globalizacija in ekonomska neenakost
Samo Šoba, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili značilnosti globalizacije in ekonomske neenakosti. Podrobneje smo si pogledali, kako merimo ekonomsko neenakost in skozi zgodovinski pregled prikazali trende globalne neenakosti. V sklopu empirične analize smo analizirali ekonomsko neenakost, globalizacijo, gospodarsko rast in življenjski standard v izbranih državah v razvoju: Mali, Sudan, Argentina, Sierra Leone in v izbranih razvitih državah: Švica, Švedska, Slovenija in Združene države Amerike. Analizirali smo vpliv ekonomske neenakosti na gospodarsko aktivnost in življenjski standard ter povezavo med ekonomsko neenakostjo in globalizacijo. Z uporabo Grangerjevega testa vzročnosti smo ugotovili, da v analiziranih državah v razvoju ekonomska neenakost ne vpliva na gospodarsko aktivnost (BDP), razen v Sudanu, kjer ekonomska neenakost negativno vpliva na BDP, prav tako ekonomska neenakost ne vpliva na življenjski standard, merjen s HDI, razen v Maliju, kjer dohodkovna neenakost negativno vpliva na HDI. Naši empirični rezultati kažejo tudi, da globalizacija v analiziranih državah v razvoju ne vpliva na ekonomsko neenakost, razen v Sierri Leone, kjer globalizacija vpliva na premoženjsko neenakost. Ugotovili smo, da v izbranih razvitih državah ekonomska neenakost ne vpliva niti na gospodarsko aktivnost, niti na življenjski standard ter, da globalizacija ne vpliva na ekonomsko neenakost.
Keywords: ekonomska neenakost, globalizacija, Grangerjeva vzročnost
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 639; Downloads: 199
.pdf Full text (1,79 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica