| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Grčiji
Urban Špolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Published: 16.12.2019; Views: 395; Downloads: 64
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
Vpliv kulture na mednarodno poslovno komuniciranje: primer grške kulture
Nuša Širovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja, ki se vključujejo v mednarodno poslovanje, se soočajo z medkulturnim tveganjem. V komunikaciji poslovnih partnerjev iz različnih kultur lahko zelo hitro nastanejo nesporazumi. Dobro poznavanje kultur tujih poslovnih partnerjev je ključno za primerno mednarodno komunikacijo in uspešno mednarodno poslovanje. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili pojem »kultura« in predstavili elemente kulture ter izbrane konceptualne modele medkulturnih razlik. Opredelili smo tudi pojem in vrste poslovnega komuniciranja ter pojem in posebnosti medkulturne poslovne komunikacije. V prvem delu empirične raziskave smo analizirali grško kulturo glede na izbrane konceptualne modele medkulturnih razlik in opredelili posebnosti komuniciranja v grškem poslovnem okolju. Na osnovi ugotovitev iz intervjuja z zaposlenimi tujci v mednarodnem podjetju v Grčiji smo v drugem delu empirične raziskave ugotavljali vpliv grške kulture na mednarodno poslovno komuniciranje.
Keywords: mednarodno poslovno komuniciranje, kultura, modeli medkulturnih razlik, medkulturna komunikacija, Grčija
Published: 24.10.2018; Views: 415; Downloads: 70
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
Grška depresija: vzroki in posledice
Emmett Clarkson, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo preučili grško krizo, ki smo jo lahko spremljali v medijih, raziskali, kaj jo je povzročilo, kako so se soočali z njo in kakšne so njene posledice. Preučili smo, s katerimi krizami se srečujemo v sodobni ekonomiji, katere so neposredno povezane z bančnim sistemom, kako se širijo in kako se jih zajezi. Opredelili smo grško ekonomsko ozadje, ki je bilo povod za dolžniško krizo, natančno opisali krizo vse od vzrokov, vplivov bonitetnih agencij, do finančne pomoči in reform, ki jih je Grčija nato sprejela. Ugotovili smo, da sta grška geografska lega in struktura gospodarstva močno vplivali na njeno konkurenčnost, da bi bilo krizo povsem možno preprečiti in da bonitetne agencije kot neodvisne institucije močno vplivajo na razvoj krize. Ob tem smo zaključili z ugotovitvijo, da je varčevanje med krizo imelo močne posledice, ki so jih občutili vsi in se poznajo še danes.
Keywords: Grčija, kriza, evroobmočje, banke, dolg, reforme.
Published: 02.11.2017; Views: 528; Downloads: 76
.pdf Full text (1,53 MB)

4.
PRAVNI POLOŽAJ ŽENSK V GRŠKI ANTIKI
Tjaša Banko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana tematika pravnega položaja žensk v grški antiki. Najprej sem raziskala posamezna obdobja Grčije v zgodovini in jih na kratko opisala. Nato sem se usmerila v ideologijo in status žensk, ki je prevladoval v takratnem času. Zanimalo me je, kakšen je bil zunanji izgled žensk, kako so bile urejene razmere v družini. v kaj so ženske verjele, ali so lahko imele svojo lastnino, kakšen je bil politični in ekonomski položaj ter ali je tudi za ženske obstajal prosti čas in zabava. Glavni del moje naloge pa je nato razdeljen na status žensk v Atenah in Šparti. Naredila sem kratko primerjavo žensk v dveh, nam najbolje poznanih mestnih državah. Poskušala sem povzeti obdobje od samega rojstva pa vse do smrti. Življenje žensk je bilo v antični Grčiji skrajno utesnjeno, saj so jim vedno za petami bili možje, očetje in bratje, torej osebe moškega spola, ki so nad njimi in njihovimi življenji imeli skoraj popoln nadzor. Zelo redko so lahko ženske sodelovale v politiki, niso mogle dedovati lastnine in zaupano jim je bilo bore malo denarja. Dekleta so se možila zelo mlada, ponavadi z veliko starejšim moškim, ki jim ga je izbral njihov oče.
Keywords: Ženske, antična Grčija, status, politični in ekonomski položaj, Šparta, Atene.
Published: 20.09.2016; Views: 1731; Downloads: 180
.pdf Full text (826,54 KB)

5.
Reforme v državah PIIGS
Vita Kacafura, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Keywords: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Published: 07.09.2016; Views: 416; Downloads: 62
.pdf Full text (536,32 KB)

6.
7.
PROTIKRIZNI UKREPI V SLOVENIJI, GRČIJI, ŠPANIJI IN CIPRU
Domen Šurbek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008 v ZDA in se nato hitro širila v Evropo, je zavzela globalne razsežnosti in prizadela številne države, med njimi tudi Grčijo, Španijo, Ciper in Slovenijo. Da bi krizo in njene posledice omejile, so se države posluževale protikriznih ukrepov, ki pa so bili v veliki meri omejeni zlasti na varčevanje in pridobivanje zunanje pomoči. Primerjava protikriznih ukrepov med državami tako kaže, da so se države v veliki meri posluževale podobnih ukrepov, ki so prinašali tudi podobne rezultate. Čeprav napovedi in kazalniki kažejo na izboljšanje gospodarskih razmer, ostaja odprto vprašanje, kakšen bi bil izid, če bi države več svoje pozornosti usmerile v druge tipe in ne zgolj varčevalne ukrepe.
Keywords: gospodarska kriza, finančna kriza, protikrizni ukrepi, Slovenija, Grčija, Španija, Ciper
Published: 21.11.2014; Views: 1186; Downloads: 198
.pdf Full text (730,54 KB)

8.
KRIZA V DRŽAVAH PIIGS TER NJEN VPLIV NA TURIZEM TEH DRŽAV
Žan Jug, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza je zelo prizadela države PIIGS, nekatere nekoliko bolj nekatere nekoliko manj. Vsaka opisana država ima svoje ukrepe, s katerimi je zajezila oz. s katerimi poskuša zajeziti to finančno krizo. Finančna kriza je imela zelo velik vpliv na turizem in posledično na zmanjšanje turističnih prihodov in turističnih prihodkov. Pri analizi držav PIIGS sem opazil, da so večinoma največji upad turističnih prihodov in turističnih prihodkov zabeležile med leti 2009-2010, takoj po izbruhu finančne krize. Pri nekaterih državah je potem krivulja prihodov in prihodkov iz turizma zabeležila pozitivno rast, pri drugih pa je ostala negativna. Kljub temu, da je finančna kriza zelo vplivala na države PIIGS, je po večini turizem ostajal še naprej ključen za izhod iz finančne krize. Skupna točka državam PIIGS je turizem, ki se počasi pobira in bo en izmed ključnih sektorjev, ki lahko državo popelje iz finančne krize
Keywords: PIIGS, Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija, finančna kriza, turizem.
Published: 22.10.2014; Views: 948; Downloads: 84
.pdf Full text (2,04 MB)

9.
ODZIV EVROPSKE UNIJE NA DOLŽNIŠKO KRIZO SUVERENIH DRŽAV
Aleksander Lamot, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Še pred koncem prvega desetletja po uvedbi skupne valute se je evro smatral kot eden največjih uspehov t.i. evropskega projekta. Skupna valuta je ustvarila vrsto pozitivnih učinkov kot je nizka inflacija ter zadolževanje po nizkih obrestnih merah kar je spodbujalo ekonomsko rast. Polega tega je olajšala trgovanje in ustvarila enoten kapitalski trg na katerem so se zmanjšali transakcijski stroški. Skupno valuto evro uporablja 18 od skupaj 28 držav EU. Finančna kriza, ki se je pričela leta 2008 in ima svoje korenine v prekomernem zadolževanju v hipotekarne posojila in izvedene instrumente, je jasno pokazala na pomanjkljivosti v arhitekturi evropskega finančnega sistema. Po recesiji, ki je nastopila zaradi finančne krize so javni dolgovi držav članic vidno narasli in v nekaterih državah dosegli tudi kritične vrednosti. Posledično je v evro območju v letu 2010 nastopila dolžniška kriza, ki je tudi pokazala pomanjkljivosti v evropski monetarni in fiskalni politiki in tako načela pozitivno podobo ekonomske in monetarne unije ter skupne valute. Ko se je dolžniška kriza razširila je bilo jasno, da EU nima na voljo mehanizmov in instrumentov pri reševanju dolžniške krize kakor tudi finančne krize. Reševanje finančnih težav držav članic so se najprej lotili z uvedbo dvostranskih in začasnih mehanizmov, ki so začasno stabilizirali finančne trge vendar pa niso bili ustrezna podlaga za reševanje morebitnih dolžniških kriz v prihodnosti. Glavni cilj naše naloge je bil ugotoviti ali so izvedeni ukrepi pri reševanju dolžniške krize dovolj učinkoviti ter oceniti prihodnje strukture EMU integracije in opredeliti možne rešitve iz krize. EU je na krizo odgovorila z poostrenim proračunskim in makroekonomskim nadzorom, z ustanovitvijo stalnega mehanizma za finančno stabilnost, z posredovanjem likvidnosti stabilnih držav in ECB in z postopki za bančno in fiskalno unijo. V naši nalogi smo ugotovili, da so uvedeni postopni ukrepi in mehanizmi uspeli stabilizirati situacijo in so v letu 2013 omogočili izhod iz recesije. V začetku 2014 so že vidni znaki okrevanja in postopno kažejo na okrepljeno ekonomsko rast v naslednjih letih. Z že uvedenimi ukrepi in postopno uvedbo reform t.i. prave ekonomske in monetarne unije je EU na dobri poti proti izhodu iz krize kar bo tudi temelj, da bodo države članice evro območja lažje absorbirale morebitne krize v prihodnosti.
Keywords: EMU, dolžniška kriza, mehanizem za stabilnost evra, EFSF, EFSM, ESM, začasni mehanizem, Grčija, Irska, Ciper
Published: 04.08.2014; Views: 2895; Downloads: 340
.pdf Full text (1,33 MB)

10.
Trendi kriminalitete v Grčiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Alen Nemec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi si bomo ogledali trende kriminalitete v Grčiji. Analiza je narejena predvsem na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz mednarodnega projekta European Sourcebook of Crime and Criminal Justice. V uvodu so najprej predstavljena teoretska izhodišča, iz katerih izhaja diplomska naloga, opisani so trije osnovni kriminološki pogledi oziroma teorije vzrokov kaznivih dejanj, prikazani oziroma opisani so pravni sistemi, ki trenutno prevladujejo v svetu. V osrednjem delu diplomske naloge so podani osnovni geografski in sociodemografski podatki o Grčiji, tj. sama lega države v Evropi, velikost, število prebivalcev ter predstavljene osnove družbenopolitičnega sistema in organizacija pravosodnih organov. Opravljena je tudi predstavitev in grafični prikaz trendov kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih. Sledi primerjava trendov kriminalitete v Grčiji s trendi kriminalitete v Sloveniji in na Portugalskem. Zaradi lažje primerjave je uporabljeno kriminalitetno število (izračun števila kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev). Na koncu je prikazan še izračun trenda kriminalitete v Grčiji za leto 2008, na podlagi statističnih podatkov iz prejšnjih let ter zaključne misli.
Keywords: kriminaliteta, statistični podatki, Grčija, diplomske naloge
Published: 05.12.2013; Views: 966; Downloads: 91
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.44 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica