| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V STARI GRČIJI
Katja Kovačič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vzgajanje in izobraževanje otrok ter mladine sta izjemno pomembna elementa vsakega naroda. Znanje, duhovna razgledanost in razvijanje spretnosti ter sposobnosti imajo že od nekdaj velik pomen in tega so se zavedali že v antičnih časih. In prav zaradi tega je Grčija v času svojega zgodovinskega razvoja, pod vplivom družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih sprememb, zaradi katerih je prišlo tudi do potreb po širši in globlji izobrazbi, začela ustanavljati šole. Do formiranja prvih šol je prišlo okrog 6. stoletja pr. Kr., posledično pa tudi do pojava poklicnih učiteljev. Šole so obiskovali le dečki, ki so bili v njih deležni predvsem elementarnega znanja (branje, pisanje računanja), veliko pozornosti pa so namenjali tudi telesni vzgoji. V 5. stoletju pr. Kr. se je s prihodom sofistov začelo uveljavljati tudi neke vrste višje izobraževanje. V antični Grčiji je prišlo tudi do nastanka prvih pedagoških idej in teorij, ki so nato s Sokratom, Platonom, Izokratom in Aristotelom postavile temelje za razvoj pedagogike kot znanosti.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, paideia, zgodovina pedagogike, antika, Grčija
Published: 13.08.2009; Views: 9253; Downloads: 1631
.pdf Full text (1,09 MB)

2.
PRODUKCIJA NARAVOVARSTVENEGA DOKUMENTARNEGA FILMA V NEPROFITNI ORGANIZACIJI
Jernej Burkeljca, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje nastajanje dokumentarnega filma v neprofitni naravovarstveni organizaciji na grškem otoku Ikaria. Podani so tudi zgodovinsko-politični razlogi, ki so privedli do obravnavane problematike. Skozi posamezne produkcijske korake so opisani izzivi in težave pri projektu ter rešitve, ki so pripeljale do končnega izdelka in ciljnega občinstva. Za boljše razumevanje raznolikosti pristopov k reševanju produkcijskih problemov so podani primeri sorodnih izdelkov drugih avtorjev in primerjava posameznih značilnosti rešitev.
Keywords: produkcija, dokumentarni film, naravovarstvena tematika, neprofitne organizacije, Grčija
Published: 10.07.2009; Views: 11066; Downloads: 180
.pdf Full text (2,71 MB)

3.
ZAKONODAJALCI ANTIČNE GRČIJE
Lovro Mandl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni zakonodajalci antične Grčije. Obravnavani so njihovi zakoni in reforme, ki so jih zapisali ter zapustili kasnejšim generacijam. Predstavljena je polis, kot prva pravno urejena država, pri kateri so imeli pomembno vlogo prav tako zakonodajalci. Polis je začela nastajati nekje v 8. stol. pr. Kr., glavno vlogo pri tem pa so imeli zakonodajalci, ki so s svojim poznavanjem zakonov pripomogli k uveljavitvi mestnih držav v antični Grčiji. Poleg tega je obravnavana tudi Gortina, ki je prvi in pomemben civilni zakonik v evropski zgodovini, ter pregled po drugih antičnih pravih s poudarkov na rimskem. Uporabljena je literatura s področja zakonodajalcev antične Grčije, prava, uporabljeni pa so tudi podatki z določenih spletnih strani. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da je grška antična zakonodaja predstavljala pomemben vir za proučevanje in napredek kasnejšega prava, predvsem rimskega, ki pa je svoj vpliv ohranilo vse do današnjih dni.
Keywords: Zakonodajalci, antična Grčija, Gortina, zakonik, polis.
Published: 12.01.2011; Views: 1778; Downloads: 277
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Keywords: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Published: 12.07.2011; Views: 5867; Downloads: 764
.pdf Full text (786,07 KB)

5.
UKREPI DRŽAV ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA NA PRIMERU SLOVENIJE, NEMČIJE IN GRČIJE
Eva Ulipi, 2011, final seminar paper

Abstract: Kriza evra se vedno bolj poglablja. Vodilne članice evro območja so solidarnostno pomagale šibkejšim članicam, predvsem Grčiji pri prestrukturiranju javnih financ in stabilizaciji gospodarstva. Države članice so povezane v edinstveno gospodarsko in politično povezavo Evropske unije. Vendar sta trajna neravnotežja konkurenčnosti držav članic in pomanjkljiva regulacija finančnega sektorja privedli do velikih težav in dolžniške krize. Države so vodile svojo javnofinančno politiko celo tako daleč, da niso več sposobne servisirati velikega bremena zunanjega dolga. Ob ustanovitvi finančnih mehanizmov za pomoč državam EFSF in ESM, se je potrebno zavedati, da so sredstva omejena in zadostujejo za pomoč Grčiji, Irski in Portugalski. V diplomskem delu smo analizirali realne razmere in ukrepe držav v evro območju za stabilizacijo gospodarstva. Prišli smo do ugotovitve, da je Nemčija na zelo dobri poti do stabilizacije gospodarstva, medtem ko za Grčijo in Slovenijo trditev še ne moremo pritrditi ali opustiti. V primeru Grčije mora preteči še veliko časa in truda za stabilizacijo javnih financ in gospodarstva. Slovenija trenutno nima pravilne javnofinančne politike, ki bi vodila k stabilni gospodarski rasti in manjšemu konsolidiranemu dolgu. Zadolževanje na tujih trgih bo vedno dražje, zato je bistvenega pomena, da stabiliziramo javne finance in zmanjšamo javni dolg.
Keywords: Slovenija, Nemčija, Grčija, stabilizacija gospodarstva, javnofinančni položaj, finančna kriza.
Published: 25.11.2011; Views: 1431; Downloads: 182
.pdf Full text (1,61 MB)

6.
VPLIV FINANČNO-GOSPODARSKE IN EVROPSKE DOLŽNIŠKE KRIZE NA EVRO
Simon Jug, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Keywords: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Published: 23.05.2012; Views: 2692; Downloads: 413 
(1 vote)
.pdf Full text (1,06 MB)

7.
8.
ANALIZA SPOZNAVANJA IN DOJEMANJA KULTURNE DEDIŠČINE UČENCEV ČETRTIH RAZREDOV MED SLOVENIJO IN GRČIJO
Klemen Škorja, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Analiza spoznavanja in dojemanja kulturne dediščine učencev četrtih razredov med Slovenijo in Grčijo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Tema diplomske naloge temelji na primerjavi med učenci četrtih razredov osnovnih šol v Sloveniji in Grčiji. Osredotočili smo se na analizo spoznavanja in dojemanja kulturne dediščine učencev in iskali podobnosti ter razlike med njimi. Slovenija in Grčija sta članici Evropske unije, vendar že po samih značilnostih obeh držav lahko sklepamo, da se razlikujeta v mnogih pogledih. Izdatno nas je zanimala obravnava šolskih sistemov, učnih načrtov in učenčevih mnenj o kulturni dediščini. V teoretičnem delu smo se spoznali s pojmom kulturne dediščine, se osredotočili na njeno vlogo v vzgoji in izobraževanju ter se seznanili s pedagoškimi programi kulturnih ustanov. Zaradi lažjega razumevanja mišljenja učencev smo se lotili tudi faz v razvoju otrok. Na koncu teoretičnega dela smo se spoznali s slovenskim in grškim šolskim sistemom ter primerjali vsebine kulturne dediščine v njunih učnih načrtih. Namen empiričnega dela je bil, da ugotovimo, na kakšne načine slovenski in grški četrtošolci spoznavajo kulturno dediščino, kako jo dojemajo in kakšen odnos gojijo do nje. Ugotovili smo, da med slovenskimi in grškimi učenci obstajajo razlike v pogledu in odnosu do kulturne dediščine, vendar pa kljub temu pojem poznajo in ga dojemajo v pravilnem kontekstu.
Keywords: Slovenija, Grčija, četrti razred, kulturna dediščina, šolski sistem, učni načrt
Published: 18.02.2013; Views: 1393; Downloads: 61
.pdf Full text (2,49 MB)

9.
IZPOLNJEVANJE MAASTRICHTSKIH KRITERIJEV V GRČIJI IN NA IRSKEM
Klavdija Kolarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Skozi obdobje sodelovanja v skupnem valutnem sistemu, sta obravnavani državi pričeli kršiti pravila podpisane Maastrichtske pogodbe, kar smo ugotovili skozi nekatere gospodarske parametre, ki smo jih v delu diplomskega seminarja podrobneje analizirali. Za ponovno dosego maastrichtskih kriterijev bo potrebno še veliko garanja. Državi bosta morali stabilizirati njuni gospodarstvi. Grčija bo obsežnejši del svojega truda morala usmeriti v odpravo velikega zunanjega dolga in finančnega primanjkljaja ter gospodarstvo popeljati do ponovne rasti. Žal se država poleg ekonomske krize sooča še s hudo socialno krizo. Ljudje namreč ne morejo ostati ravnodušni ob tolikšnem sprejetju reform in občutnem povečanju brezposelnosti. Hitro ukrepanje je nujno, ne samo za izhod države iz težav, ampak obstaja bojazen, da bi trenutno stanje lahko prešlo tudi na druge članice. Definitivno je na boljši poti do izhoda iz krize Irska, saj okreva hitreje kot Grčija. Vsekakor bo pa tudi ta država morala zmanjšati javni dolg in javno finančni primanjkljaj ter sprejeti določene varčevalne ukrepe in reforme. Dejanske razmere so privedle obravnavani državi do tiste meje, ko svojega gospodarskega stanja brez pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, več nista bili sposobni sami uravnovesiti. V veliki meri je za to odgovorna finančna in gospodarska kriza, kateri ni in ni videti konca.
Keywords: maastrichtski kriteriji, Ekonomska in monetarna unija, Grčija, Irska, finančna kriza.
Published: 26.11.2013; Views: 711; Downloads: 85
.pdf Full text (1,11 MB)

10.
Trendi kriminalitete v Grčiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Alen Nemec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi si bomo ogledali trende kriminalitete v Grčiji. Analiza je narejena predvsem na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz mednarodnega projekta European Sourcebook of Crime and Criminal Justice. V uvodu so najprej predstavljena teoretska izhodišča, iz katerih izhaja diplomska naloga, opisani so trije osnovni kriminološki pogledi oziroma teorije vzrokov kaznivih dejanj, prikazani oziroma opisani so pravni sistemi, ki trenutno prevladujejo v svetu. V osrednjem delu diplomske naloge so podani osnovni geografski in sociodemografski podatki o Grčiji, tj. sama lega države v Evropi, velikost, število prebivalcev ter predstavljene osnove družbenopolitičnega sistema in organizacija pravosodnih organov. Opravljena je tudi predstavitev in grafični prikaz trendov kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih. Sledi primerjava trendov kriminalitete v Grčiji s trendi kriminalitete v Sloveniji in na Portugalskem. Zaradi lažje primerjave je uporabljeno kriminalitetno število (izračun števila kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev). Na koncu je prikazan še izračun trenda kriminalitete v Grčiji za leto 2008, na podlagi statističnih podatkov iz prejšnjih let ter zaključne misli.
Keywords: kriminaliteta, statistični podatki, Grčija, diplomske naloge
Published: 05.12.2013; Views: 819; Downloads: 76
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica