1. Cilji trajnostnega razvoja držav Zahodnega Balkana : diplomsko deloViktorija Trajkova, 2025, undergraduate thesis Abstract: Cilji trajnostnega razvoja predstavljajo globalni okvir, ki ga je sprejela Organizacija združenih narodov, da bi naslovila ključne izzive, s katerimi se svet sooča – v osnovi so to revščina, lakota, neenakosti in podnebne spremembe. Pri tem so izjemno izpostavljene predvsem države Zahodnega Balkana, ki se soočajo s posebnimi družbeno-ekonomskimi in okoljskimi izzivi (predvsem glede na zgodovinsko-kulturni osnovi) ter morajo nujno sprejeti nekatere izmed ciljev trajnostnega razvoja kot temelj za svojo prihodnost. V diplomskem delu se osredotočamo na analizo trenutnega stanja in napredka držav Zahodnega Balkana pri implementaciji ciljev trajnostnega razvoja. Diplomsko delo poudarja, kako so ti cilji relevantni za regijo, ki se sooča s preteklimi konflikti, ekonomskimi težavami in socialno neenakostjo. V delu smo proučili, kateri cilji trajnostnega razvoja so najbolj pomembni za to področje, in sicer so to cilji, ki se nanašajo na odpravo revščine (SDG 1), zagotavljanje kakovostnega izobraževanja (SDG 4), spodbujanje dostojnega dela in gospodarske rasti (SDG 8) ter ukrepe za podnebne spremembe (SDG 13). Poleg tega pa delo obravnava tudi vlogo različnih akterjev – vključno z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo, vladami in mednarodnimi organizacijami, torej vse, ki so ključni pri doseganju teh ciljev.
Keywords: trajnostni razvoj, revčina, izobraževanje, gospodarska rast, Zahodni balkan
Published in DKUM: 03.12.2025; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (1,95 MB) |
2. Vloga javnega in zasebnega financiranja pri zmanjševanju ogljičnega odtisa slovenskega turizmaZala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Podjetja in finančne institucije igrajo ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, turizem pa kot pomemben del gospodarstva lahko močno vpliva na potek zelenega prehoda in trajnostno gospodarsko rast. V EU je za dosego energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 letno potrebnih dodatno 180 milijard evrov, še večji pa je znesek za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Velik del teh sredstev bo moral priti iz zasebnega kapitala, kar od podjetij in finančnih institucij zahteva boljše razumevanje podnebnih tveganj. Naravne nesreče bi lahko do leta 2100 prizadele ker dve tretjini evropskega prebivalstva, v skladu s tem pa je EU predstavila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, ki vključuje preusmerjanje kapitala v trajnostne naložbe in obvladovanje podnebnih tveganj. Politike in subvencije so ključne za spodbujanje trajnostnega razvoja turizma, v Sloveniji pa je bilo samo v letu 2022 izdanih več kot 7 tovrstnih razpisov, ki so pokrivali sofinanciranje obnove ter povečanja energetske učinkovitosti stavb, izgradnje zelene turistične infrastrukture v obliki parkov in zelenih površin, sofinanciranje stroškov pridobitve mednarodno uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka itd.
Keywords: trajnostna gospodarska rast, finančni instrumenti, subvencije, zeleni prehod, turizem
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (332,46 KB)
This document has many files! More... |
3. Analiza veljavnosti Okunovega zakona na skupini držav G7Ana Pignar, 2025, master's thesis Abstract: Ob nastopu recesije se gospodarska aktivnost upočasni, proizvodnja se zmanjša. Podjetja potrebujejo manj delovne sile, zato zaustavljajo zaposlovanja ali odpuščajo delavce. Posledično se stopnja brezposelnosti poveča, kar ima tako ekonomske kot socialne posledice: upadejo dohodki gospodinjstev, poraste ekonomska negotovost in poveča se pritisk na sistem socialnega varstva. Arthur Okun je leta 1962 opisal negativno povezavo med gospodarsko rastjo in stopnjo brezposelnosti, dvema ključnima meriloma zdravja ekonomije. Uveljavilo se je "pravilo palca", in sicer: dva odstotka upada BDP pomeni približno za eno odstotno točko višjo stopnjo brezposelnosti. To empirično razmerje ponuja ekonomistom preprosto, a učinkovito orodje za ocenjevanje socialnih posledic gospodarskih nihanj. Zaradi pomena in praktične uporabnosti Okunovega zakona obstaja obsežna znanstvena literatura, ki proučuje to empirično povezavo v različnih državah, regijah in časovnih obdobjih. Da bi preverili robustnost zakonitosti, dejavnike, ki vplivajo nanjo, in stabilnost skozi čas, smo v magistrskem delu izvedli obsežen pregled empirične literature. Zbrali smo 693 ocen Okunovega koeficienta in na njihovi podlagi predstavili statistične dokaze o zmerno visoki stopnji heterogenosti v ocenah Okunovih koeficientov med državami. Magistrsko delo v naslednjem koraku preverja veljavnost in asimetričnost Okunovega zakona v državah skupine G7. Panel analiziramo s statičnimi modeli združenih podatkov, fiksnih in slučajnih učinkov, pri katerih asimetričnost testiramo z uporabo interakcijske spremenljivke, ki povezuje prisotnost pozitivne gospodarske rasti z njeno stopnjo. Dodatno panel analiziramo z ocenjevanjem modelov ARDL in NARDL. Ugotovili smo veljavnost Okunovega zakona v skupini držav G7 v obdobju 1993–2019 na letnih podatkih in na četrtletnih podatkih v obdobju 1993Q1–2024Q1. Asimetričen vpliv pozitivnih in negativnih šokov rasti realnega BDP na stopnjo brezposelnosti pa smo zaznali zgolj pri preučevanju modela NARDL v dolgoročnem obdobju.
Keywords: Okunov zakon, gospodarska rast, države skupine G7, panelni podatki, ARDL, NARDL.
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (7,52 MB) |
4. Vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast: empirična analiza Avstrije, Finske in PoljskeAlja Bukovec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast, pri čemer izvajamo empirično analizo v treh državah – v Avstriji, na Finskem in Poljskem. V teoretičnem okviru diplomskega dela smo predstavili, kako obrambni izdatki vplivajo na gospodarsko rast, pojasnili stališča različnih ekonomskih šol o povečanju obrambnih izdatkov ter prikazali dva ekonomska modela, ki vsebujeta obrambne izdatke. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili gibanje obrambnih izdatkov in gospodarske rasti v analiziranih državah. Nato je sledil pregled dosedanjih empiričnih študij, ki potrjujejo tako pozitiven kot negativen učinek obrambnih izdatkov na gospodarsko rast. V zadnjem oziroma glavnem delu diplomskega dela je sledila empirična analiza, pri kateri smo s pomočjo metode najmanjših kvadratov analizirali vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast v Avstriji, na Finskem in Poljskem. Za vsako analizirano državo smo v regresijsko analizo poleg obrambnih izdatkov vključili tudi druge spremenljivke. Rezultati kažejo, da se ob povišanju obrambnih izdatkov gospodarska rast zmanjša v vseh analiziranih državah. Hkrati smo tudi ugotovili, da imajo bruto domače investicije pozitiven in statistično značilen vpliv na gospodarsko rast.
Keywords: obrambni izdatki, gospodarska rast, metoda najmanjših kvadratov, Avstrija, Finska, Poljska
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (4,78 MB) |
5. Empirična analiza dejavnikov gospodarske rasti v izbranih afriških državahNejc Nerad, 2025, undergraduate thesis Abstract: Osrednji namen našega diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki vplivajo v opazovanem obdobju na gospodarsko rast v izbranih afriških državah. Te države so Egipt, Južna Afrika, Maroko, Nigerija in Tunizija. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu si postavimo teoretična izhodišča za nadaljnjo analizo, glede na ekonomsko teorijo in glede na dosedanje empirične raziskave iz področja gospodarske rasti. V tem delu bodo tudi predstavili nekatere makroekonomske kazalce, ki so glavni dejavniki gospodarske rasti, glede na prejšnje ugotovitve. Teoretični del nam bo služil kot izhodišče za empirični del tega diplomskega dela. V njem smo izvedli oceno funkcije gospodarske rasti za vse države, na katerih smo kasneje testirali ustreznost specifikacije ter stabilnosti regresijskih koeficientov in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gospodarsko rast v Egiptu najbolj vplivajo končna vladna poraba, v Južni Afriki je največji vpliv imelo povprečje svetovnih kazalnikov upravljanja, v Maroku in v Nigeriji je imela največji vpliv spremenljivka rast narodnega dohodka in v Tuniziji pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Prav tako smo ugotovili, da so vsi modeli izpolnili vse predpostavke metode najmanjših kvadratov.
Keywords: Afrika, gospodarska rast, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,87 MB) |
6. Bančna kriza v Združenih državah AmerikeMiona Simić, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana bančna kriza v Združenih državah Amerike, ki se je zgodila po pandemiji covida-19. Raziskava se osredotoča na definiranje in analiziranje vzrokov ter posledic krize na ameriško gospodarstvo in finančni trg. Raziskovali smo, kako so makroekonomski dejavniki, kot so zvišanje obrestnih mer, motnje v dobavnih verigah in inflacija, prispevali k izbruhu krize. V empiričnem delu so analizirani vplivi na ključne gospodarske kazalnike, kot so bruto domači proizvod (BDP), inflacija ter indeks zaupanja potrošnikov. Poleg tega so preučeni odzivi regulatorjev in centralnih bank, zlasti ukrepi Federal Reserve za stabilizacijo finančnega sistema. Rezultati diplomskega dela poudarjajo pomembnost ustrezne regulacije in preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za podobne krize v prihodnosti.
Keywords: bančna kriza, ZDA, finančni trg, gospodarska rast, inflacija, BDP, Federal Reserve
Published in DKUM: 24.03.2025; Views: 0; Downloads: 88
Full text (2,78 MB) |
7. Davek od dohodka pravnih oseb: primerjava med Slovenijo, Avstrijo in ZDAPija Brglez, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji, Avstriji in ZDA, pri čemer se osredotoča na davek od dohodka pravnih oseb. V nalogi so predstavljene ključne značilnosti obdavčitve, kot so davčne olajšave, stopnje DDPO, vir dohodka in druge. Poleg tega, naloga preučuje tudi vplive, ki jih imajo stopnje davka na gospodarsko rast v državi ter kako se vse tri države razlikujejo med sabo
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev podjetij, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, davčna stopnja, gospodarska rast
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 45
Full text (1,61 MB) |
8. Analiza dejavnikov gospodarske rasti in vloga izvoznih tokov v državah EU-15Špela Klara Mauhler, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo.
Keywords: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost.
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 83
Full text (2,52 MB) |
9. Vpliv človeškega kapitala na gospodarsko rast: empirična analiza Italije, Portugalske in GrčijeZala Kumer, 2024, undergraduate thesis Abstract: Glavni namen diplomskega dela je izvedba ekonometrične analize na temo vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast na primeru Italije, Grčije in Portugalske. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične opredelitve gospodarske rasti in človeškega kapitala ter povezave med njima. S pomočjo analize glavnih dejavnikov gospodarske rasti in človeškega kapitala smo predstavili trende gibanja, s pregledom dosedanjih empiričnih raziskav pa smo spoznali različne metode raziskovanja in skupne ugotovitve. S tem predznanjem smo v nadaljevanju dela ocenili funkcije vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast za vse tri države. Uporabili smo metodo najmanjših kvadratov in za ocenjene funkcije preverili ustreznost specifikacij modelov. Hkrati smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na rast BDP na prebivalca statistično značilno in pozitivno vpliva pričakovano število let izobraževanja ter da se po določeni stopnji obrne in začne na rast vplivati negativno. Poleg tega v večini primerov statistično značilno vplivajo tudi bruto investicije, bruto varčevanje, trgovina in rast BDP na prebivalca iz preteklega leta. Prihaja do neenotne smeri in jakosti koeficientov med analiziranimi državami.
Keywords: človeški kapital, gospodarska rast, izobrazba, Italija, Portugalska, Grčija
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 114
Full text (4,08 MB) |
10. Dohodkovna neenakost ter gospodarska rast in razvoj: empirična analizaMaša Harkai, 2024, master's thesis Abstract: Dohodkovna neenakost dandanes predstavlja velik izziv za razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, zato se to magistrsko delo ukvarja s problemom dohodkovne neenakosti v povezavi z gospodarsko rastjo in razvojem. S tem lahko povežemo tudi Kuznetsovo hipotezo. Teoretični del je predstavljal okvir za izdelavo empirične analize s področja ekonometrije – funkcijo panelnih podatkov, ki je bila izvedena v programu EViews 12. Izbor držav temelji na podlagi podobnega življenjskega standarda prebivalcev, HDI, kamor spadajo ZDA, Belgija, Slovenija, Španija, Francija in Italija. Ekonometrična analiza temelji na letnih podatkih od leta 1990 do leta 2021, zraven spremenljivke dohodkovne neenakosti, gospodarskega razvoja in gospodarske rasti smo določili še druge ekonomske in demografske dejavnike, kot so stopnja brezposelnosti, stopnja izobrazbe, inflacija, rast prebivalstva in delež trgovine. Povezavo med Ginijevim koeficientom in izbranimi dejavniki dohodkovne neenakosti je pokazal izračunani Pearsonov koeficient. Ugotovljeno je bilo, da višja kot je dohodkovna neenakost, nižja je gospodarska rast in nižji je tudi gospodarski razvoj in obratno. Z Grangerjevim testom pa smo poskusili dokazati obojestranski vpliv med Ginijevim koeficientom in mero gospodarske rasti oziroma mero gospodarskega razvoja, ki pa na primeru naših izbranih držav ne moremo dokazati. Ocenjena kvadratna funkcija panelne regresije se je z odvisno spremenljivko Ginijevega koeficienta najbolje obnesla s pojasnjevalnimi spremenljivkami gospodarske rasti, gospodarske rasti na kvadrat, stopnjo brezposelnosti in inflacije. Pri tem smo ocenili model združenih podatkov, model fiksnih učinkov in model slučajnih učinkov in s pomočjo različnih testov izbrali, da je najbolj primeren model fiksnih učinkov, kjer pa Kuznetsove hipoteze ne moremo potrditi, torej med izbranimi gospodarstvi ne moremo potrditi povezanosti med dohodkovno neenakostjo in gospodarsko rastjo v obliki obrnjene črke U. Zadnji sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi morebitnih rešitev v boju proti dohodkovni neenakosti za izbrana gospodarstva.
Keywords: Dohodkovna neenakost, gospodarska rast, gospodarski razvoj, panelni podatki, Kuznetsova hipoteza
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 94; Downloads: 101
Full text (2,56 MB) |
