Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo.
Keywords: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost.
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (2,52 MB)

Abstract: Dohodkovna neenakost dandanes predstavlja velik izziv za razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, zato se to magistrsko delo ukvarja s problemom dohodkovne neenakosti v povezavi z gospodarsko rastjo in razvojem. S tem lahko povežemo tudi Kuznetsovo hipotezo. Teoretični del je predstavljal okvir za izdelavo empirične analize s področja ekonometrije – funkcijo panelnih podatkov, ki je bila izvedena v programu EViews 12. Izbor držav temelji na podlagi podobnega življenjskega standarda prebivalcev, HDI, kamor spadajo ZDA, Belgija, Slovenija, Španija, Francija in Italija. Ekonometrična analiza temelji na letnih podatkih od leta 1990 do leta 2021, zraven spremenljivke dohodkovne neenakosti, gospodarskega razvoja in gospodarske rasti smo določili še druge ekonomske in demografske dejavnike, kot so stopnja brezposelnosti, stopnja izobrazbe, inflacija, rast prebivalstva in delež trgovine. Povezavo med Ginijevim koeficientom in izbranimi dejavniki dohodkovne neenakosti je pokazal izračunani Pearsonov koeficient. Ugotovljeno je bilo, da višja kot je dohodkovna neenakost, nižja je gospodarska rast in nižji je tudi gospodarski razvoj in obratno. Z Grangerjevim testom pa smo poskusili dokazati obojestranski vpliv med Ginijevim koeficientom in mero gospodarske rasti oziroma mero gospodarskega razvoja, ki pa na primeru naših izbranih držav ne moremo dokazati. Ocenjena kvadratna funkcija panelne regresije se je z odvisno spremenljivko Ginijevega koeficienta najbolje obnesla s pojasnjevalnimi spremenljivkami gospodarske rasti, gospodarske rasti na kvadrat, stopnjo brezposelnosti in inflacije. Pri tem smo ocenili model združenih podatkov, model fiksnih učinkov in model slučajnih učinkov in s pomočjo različnih testov izbrali, da je najbolj primeren model fiksnih učinkov, kjer pa Kuznetsove hipoteze ne moremo potrditi, torej med izbranimi gospodarstvi ne moremo potrditi povezanosti med dohodkovno neenakostjo in gospodarsko rastjo v obliki obrnjene črke U. Zadnji sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi morebitnih rešitev v boju proti dohodkovni neenakosti za izbrana gospodarstva.
Keywords: Dohodkovna neenakost, gospodarska rast, gospodarski razvoj, panelni podatki, Kuznetsova hipoteza
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 94; Downloads: 52
Full text (2,56 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Keywords: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 424; Downloads: 70
Full text (1,74 MB)

Abstract: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Keywords: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Published in DKUM: 01.02.2022; Views: 1042; Downloads: 196
Full text (1,83 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Keywords: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1256; Downloads: 109
Full text (2,18 MB)