| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona
Gregor Lešnjak, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Keywords: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 443; Downloads: 34
.pdf Full text (12,11 MB)

2.
Prenova mestnega središča v Gornji Radgoni
Rok Šinko, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko mestnega središča v Gornji Radgoni in prikazuje celovito zasnovo območja. Z novo načrtovanimi programi in infrastrukturo želimo ustvariti prostor, namenjen ljudem, in odstraniti avtomobile iz osrednjega trga, ki sicer predstavlja kvaliteten odprti prostor v središču mesta. V sklopu magistrskega dela smo na podlagi analiz predvideli selitev avtobusne postaje na novo lokacijo in spremenili obstoječo prometno zasnovo območja. Na območju obdelave smo zasnovali objekt, s katerim se programsko navezujemo na odprti prostor. Pri načrtovanju smo upoštevali naravne terase in obstoječo pozidavo v prostoru. Z magistrskim delom želimo predstaviti nov pogled na obstoječe mestno središče, ki je trenutno prehodna cona, namenjena parkiranju. S tem želimo pokazati na potencial razvoja mestnega središča.
Keywords: arhitektura, Gornja Radgona, mestno središče, prenova, trg
Published in DKUM: 07.02.2019; Views: 1102; Downloads: 197
.pdf Full text (19,92 MB)

3.
Arhitekturna prenova mestnega središča Gornje Radgone
Beno Rožman, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja idejno zasnovo mestnega središča Gornje Radgone skozi prenove območja obeh avtobusnih postaj. Čeprav je Gornja Radgona manjše mesto, ima na razdalji 100 metrov dve večji avtobusni postaji, manjka pa mu definirano mestno središče. Glavna avtobusna postaja se nahaja na Prešernovi cesti, nekoliko manjša postaja pa ob Panonski ulici, mimo katere je speljana železniška proga, v neposredni bližini pa se nahaja železniška postaja, ki pa ne služi več svojemu namenu. Območje glavne avtobusne postaje s svojimi parkirnimi površinami, zgodovinskimi in uradnimi objekti, ki jo obdajajo, služi kot neuradno središče mesta. Dotrajana avtobusna postaja in neurejene parkirne površine neprimerno in neugledno predstavljajo center mesta, zato je potrebno mestnemu središču Gornje Radgone dati novo namembnost. V naši magistrski nalogi bomo, na podlagi dobljenih rezultatov arhitekturne analize podali konkretno rešitev za preoblikovanje in vnos novih vsebin za kvalitetnejši mestni center Gornje Radgone. Z novo oblikovanim glavnim trgom in večnamenskim objektom (kulturnim centrom in spremljajočimi programi), dobimo na območju trenutne glavne avtobusne postaje prostor, ki bo dal centru novo identiteto. Novo zasnovani glavna avtobusna in železniška postaja bosta umeščeni ob sedanjo železniško postajo, ki se bo ohranila. Z novo oblikovanim kulturnim centrom in avtobusno ter železniško postajo je potrebna tudi sprememba prometne infrastrukture.
Keywords: avtobusna in železniška postaja, Gornja Radgona, idejna zasnova, kulturni center, mestno središče
Published in DKUM: 05.02.2019; Views: 748; Downloads: 145
.pdf Full text (131,05 MB)

4.
Okraj Gornja Radgona 1945-1950
Ivan Rihtarič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj. Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot). Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima. Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Keywords: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2512; Downloads: 396
.pdf Full text (31,95 MB)

5.
Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona
Tjaša Lesjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Keywords: čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Published in DKUM: 08.11.2016; Views: 1718; Downloads: 345
.pdf Full text (3,22 MB)

6.
Pomen logistične infrastrukture za razvoj turistične ponudbe v Gornji Radgoni
Kaja Španbauer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pomen logistične infrastrukture za razvoj turistične ponudbe v Gornji Radgoni se osredotočamo na problematiko slabe logistične infrastrukture, ki pride v ospredje še posebej v sejemskem času, ko Gornjo Radgono obišče največ obiskovalcev. Predstavljen je tudi problem oddaljenosti Gornje Radgone od avtoceste ter neurejenost cestišč. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu so predstavljeni pomembni pojmi turizma in logistike ter informacije o Gornji Radgoni in njeni turistični ponudbi. Poleg zgodovine in opisa različnih sejmov je prikazana tudi letna rast števila obiskovalcev sejmov, števila razstavljavcev in površine razstavnih prostorov. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so bili razdeljeni med prebivalce mesta Gornja Radgona. V zaključnem delu naloge najdemo kritično analizo ter potrditev oziroma ovržbo zastavljenih hipotez.
Keywords: sejem, Gornja Radgona, logistična infrastruktura, turizem, logistika
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1291; Downloads: 127
.pdf Full text (2,43 MB)

7.
TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI GORNJA RADGONA
Andreja Breznik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Keywords: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1064; Downloads: 111
.pdf Full text (7,76 MB)

8.
Razvoj turizma v mestih Gornja Radgona in Bad Radkersburg
Nina Šegula, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Razvoj turizma v mestih Gornja Radgona in Bad Radkersburg proučuje razvoj turizma in turistične ponudbe, naravne in kulturne dobrine turizma ter vrste turizma, ki so se razvile v obeh mestih. Glavni namen diplomskega dela je skozi komparacijo ugotoviti razlike in podobnosti v turistični ponudbi. Med raziskovanjem se je izkazalo, da je turizem zahtevna dejavnost, saj predvsem kakovost in lastnost turističnega proizvoda zadovolji potrebe in pričakovanja turistov. Od raziskovalnih metod so v diplomskem delu uporabljene deskriptivna in komparativna analiza podatkov iz primarnih in sekundarnih virov. Mesti ponujata raznoliko turistično ponudbo, tako da bi lahko medsebojno sodelovali in s tem privabili še več turistov. Na podlagi ankete je bilo ugotovljeno, da je osnovni motiv prihoda v mesto koriščenje turistične ponudbe, ki se med seboj razlikuje. V Gornji Radgoni je turistom zanimiva radgonska penina in kmetijsko-živilski sejem, v Bad Radkersburgu pa terme. Trditev: »Gornja Radgona je mesto sejma in penine.« lahko označim za resnično.
Keywords: turizem, Gornja Radgona, Bad Radkersburg, turistična ponudba
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1218; Downloads: 117
.pdf Full text (3,97 MB)

9.
Tipologija zgoščene stanovanjske gradnje v primestnem prostoru: vrstne hiše
Dejan Vrbančič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Projektna naloga obravnava načrtovanje tipologije vrstnih hiš. Cilj naloge je ustvariti idejno zasnovo naselja vrstnih hiš, ki bodo ponujale alternativo enakovredno kakovosti bivanja v enodružinskih hišah.
Keywords: vrstna hiša, strnjena gradnja, Gornja Radgona
Published in DKUM: 02.09.2016; Views: 883; Downloads: 120
.pdf Full text (17,89 MB)

10.
Prenova Kodoličeve zidanice na Policah pri Gornji Radgoni
Tadej Heric, 2016, diploma project paper

Abstract: Projektna naloga obravnava prenovo Kodoličeve zidanice na Policah pri Gornji Radgoni. Prikazuje rešitve, kako nekoč velik kompleks, vključno z gospodarskim objektom in prešo, ponovno povezati in vključiti v dogajanje današnjega časa. Nalogo sestavlja analitično-teoretski del ter projektni del, dopolnjujejo pa jo posamezni referenčni primeri podobnih prenovljenih objektov. Na osnovi arhitekturne analize se določi nova namembnost objekta oz. celotnega kompleksa. Kot nam narekuje že sam vinorodni okoliš in lastništvo objekta, bo nova namembnost objekta, ki je povezana z vinarstvom in negovanjem vina, tako dodobra zaokrožila samo ponudbo podjetja Radgonske gorice d.d. Poleg gostinske ponudbe, bi gostom ponujali izobraževanja, degustacije, pa tudi prostore za ovekovečenje zasebnih praznovanj, kot so poroke in obletnice ter podobne prireditve.
Keywords: Kodoličeva zidanica, Police, Gornja Radgona, prenova, Radgonske gorice, vinogradniška arhitektura, barok, Kodolitsch, vinarski turizem
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1207; Downloads: 156
.pdf Full text (21,77 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica