Search the digital library catalog

Abstract: Diese Diplomarbeit behandelt alte, weniger bekannte und kaum noch gebrauchte substandartsprachliche Germanismen in Gornja Radgona und ihrer Umgebung. Sie wird in einen theoretischen und einen empirischen Teil aufgeteilt. Im theoretischen Teil werden meine Ziele, Hypothesen und Methoden für diese Diplomarbeit vorgestellt. Des Weiteren beschreibt der theoretische Teil die Geschichte von Gornja Radgona, die wichtig für das Verstehen des Einflusses der deutschen Sprache auf den behandelnden Dialekt ist. Dadurch wird gezeigt, wie sich eine Sprache unter dem Einfluss einer anderen Sprache verändert. Ebenso werden im theoretischen Teil Dialektgruppen, die slowenische Standardsprache und die Definition des Begriffs Germanismus vorgestellt. Die Diplomarbeit konzentriert sich auf die durch Interviews gesammelten 39 substandardsprachlichen Germanismen, die heutzutage nicht mehr oft gehört und benutzt werden. Diese werden im empirischen Teil analysiert. Folgende Daten werden vorgestellt: die Erklärung der einzelnen substandardsprachlichen Germanismen, deren Bedeutung, aus welchem deutschen Wort sie übernommen wurden und die dazugehörige standardsprachliche Bedeutung in der slowenischen Sprache. Alle gesammelten Wörter sind mit Beispielen aus dem Dialekt untermalt, die aus den Interviews entnommen wurden.
Keywords: Germanismus, Dialekt, Sprachkontakt, Interview, Gornja Radgona
Published in DKUM: 26.01.2024; Views: 309; Downloads: 10
Full text (1,28 MB)

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Keywords: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1388; Downloads: 127
Full text (12,11 MB)

Abstract: Magistrsko delo predstavlja idejno zasnovo mestnega središča Gornje Radgone skozi prenove območja obeh avtobusnih postaj. Čeprav je Gornja Radgona manjše mesto, ima na razdalji 100 metrov dve večji avtobusni postaji, manjka pa mu definirano mestno središče. Glavna avtobusna postaja se nahaja na Prešernovi cesti, nekoliko manjša postaja pa ob Panonski ulici, mimo katere je speljana železniška proga, v neposredni bližini pa se nahaja železniška postaja, ki pa ne služi več svojemu namenu. Območje glavne avtobusne postaje s svojimi parkirnimi površinami, zgodovinskimi in uradnimi objekti, ki jo obdajajo, služi kot neuradno središče mesta. Dotrajana avtobusna postaja in neurejene parkirne površine neprimerno in neugledno predstavljajo center mesta, zato je potrebno mestnemu središču Gornje Radgone dati novo namembnost. V naši magistrski nalogi bomo, na podlagi dobljenih rezultatov arhitekturne analize podali konkretno rešitev za preoblikovanje in vnos novih vsebin za kvalitetnejši mestni center Gornje Radgone. Z novo oblikovanim glavnim trgom in večnamenskim objektom (kulturnim centrom in spremljajočimi programi), dobimo na območju trenutne glavne avtobusne postaje prostor, ki bo dal centru novo identiteto. Novo zasnovani glavna avtobusna in železniška postaja bosta umeščeni ob sedanjo železniško postajo, ki se bo ohranila. Z novo oblikovanim kulturnim centrom in avtobusno ter železniško postajo je potrebna tudi sprememba prometne infrastrukture.
Keywords: avtobusna in železniška postaja, Gornja Radgona, idejna zasnova, kulturni center, mestno središče
Published in DKUM: 05.02.2019; Views: 1488; Downloads: 412
Full text (131,05 MB)

Abstract: Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Keywords: čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Published in DKUM: 08.11.2016; Views: 2555; Downloads: 494
Full text (3,22 MB)

Abstract: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Keywords: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1644; Downloads: 154
Full text (7,76 MB)