| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
BALETNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V GLASBENI ŠOLI RADLJE OB DRAVI
Duška Langeršek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava baletno problematiko. V njem je najprej predstavljena zgodovina baleta, v nadaljevanju pa baletno poučevanje otrok. V kraju Radlje ob Dravi se kulturna društva povezujejo in dopolnjujejo. S tem namenom je v diplomskem delu predstavljeno Kulturno društvo Radlje ob Dravi, ki že dolgo sodeluje z Glasbeno šolo Radlje ob Dravi, kjer poleg poučevanja instrumentov in petja omogočajo otrokom tudi plesno izobraževanje na področju baleta. Poučevanje poteka po izobraževalnem programu, ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Podrobneje je predstavljena primerjava ciljev v učnem načrtu za plesno pripravnico s cilji s področja umetnosti oz. plesa v Kurikulumu za vrtce. Navedeno je knjižno gradivo, s katerim lahko otrokom približamo in predstavimo balet.
Keywords: predšolska vzgoja, zgodovina baleta, Glasbena šola Radlje ob Dravi, učni načrt plesne pripravnice
Published: 09.03.2009; Views: 3077; Downloads: 309
.pdf Full text (10,18 MB)

2.
STARŠI IN SPODBUJANJE GLASBENE SPOSOBNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU
Milan Lebar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Inteligenca je sposobnost reševanja novih težav in novonastalih situacij. Glasbena inteligenca kot ena izmed sedmih lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo. Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje ter zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav v smislu povezav, primerjav in ustvarjanju novih pojmov. Eden od bistvenih ciljev in nalog predšolske glasbene vzgoje je, da otroku omogočimo doživljanje glasbe, zbujamo veselje in sproščenost v življenju in s tem vplivamo na otrokovo čustvovanje. Številni avtorji, ki so raziskovali glasbeni razvoj otrok, so ugotovili, da že nekaj tednov po rojstvu opazimo pri dojenčkih dve vrsti reakcij, odvisni od zvočnih dražljajev. Petje pesmi je najbolj razširjena oblika muziciranja otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Otrok preko gibalnih, likovnih, besednih in drugih dejavnosti ustvarjalno izraža glasbena doživetja ali zvočne predstave. Otrok pri razvoju glasbene ustvarjalnosti razpolaga z melodijo, ritmom, obliko in ekspresivnimi kvalitetami (zvočno barvo, tempom, dinamiko). Domače okolje je zelo pomembno za otrokov glasbeni napredek.
Keywords: glasbena inteligenca, starši, zgodnje otroštvo, glasbena vzgoja, spodbujanje
Published: 29.08.2009; Views: 2140; Downloads: 327
.pdf Full text (725,63 KB)

3.
GLASBENA PRAVLJICA
Mateja Komljen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu je obravnavana glasbena pravljica. Predstavljeni so teoretična pojmovanja, podrobnejša opredelitev ter različne definicije glasbene pravljice. Namen je bil nakazati prisotnost, motiviranost in uporabo glasbene pravljice v osnovni šoli in vrtcu ter razlike med učitelji in vzgojitelji glede na delovno dobo. Opredeljene in interpretirane so empirične ugotovitve vključevanja glasbene pravljice v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovljene so nekatere pričakovane razlike pri vključevanju otrok v glasbeno pravljico. Vzgojitelji bolj posegajo po že znanih glasbenih pravljicah in jih večkrat popestrijo z različnimi rekviziti. Učitelji pa jih pogosteje sami oblikujejo, vendar nekoliko manj popestrijo. Ponujene so tudi rešitve pri zmanjšanju teh razlik.
Keywords: Ključne besede: glasbena pravljica, pravljica, dramatizacija, lutkovna igra, glasbena vzgoja, glasba
Published: 07.04.2010; Views: 7030; Downloads: 1650
.pdf Full text (792,79 KB)

4.
MOTIVACIJA OSNOVNOŠOLCEV PRI POUKU GLASBE
Katja Tandler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o motivaciji, in sicer natančneje opredeljuje motivacijo osnovnošolcev pri glasbenem pouku. V diplomskem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je stopnja motiviranosti osnovnošolcev za glasbeni pouk. Pri tem smo se še posebej osredotočili na pojav različnih vrst in stopnje motiviranosti učencev za celotno področje predmeta glasbena vzgoja, vpliv učiteljev na učenčevo aktivnost pri pouku glasbe ter motivacijo za glasbo v vsakdanjem življenju. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskovali smo na priložnostnem vzorcu učencev (N = 107), ki so se razlikovali po spolu in starosti. Vzorec je zajemal učence četrtih, petih, osmih in devetih razredov. Iz rezultatov je razvidno, da igra glasba v vsakdanjiku učencev kar pomembno vlogo, pa tudi njihova stopnja motiviranosti za glasbeni pouk je temu primerno visoka. Aktivnosti pri pouku glasbe učenci kar pozitivno ocenjujejo, zaskrbljujoč pa je podatek o priljubljenosti učenja glasbene teorije in zgodovine. Le-ta kaže na to, da so učenci za ti dve aktivnosti najmanj zainteresirani. Poleg tega je iz rezultatov razvidno tudi to, da je glasbena vzgoja predmet, ki je med osnovnošolsko populacijo dokaj priljubljen, saj je na lestvici vrednotenja šolskih predmetov dosegel visoko mesto tako pri učencih na razredni, kot tudi pri učencih na predmetni stopnji. Rezultati torej kažejo na visoko stopnjo motiviranosti učencev za pouk glasbe, prav tako pa je glasbena vzgoja predmet z visoko stopnjo priljubljenosti med osnovnošolci.
Keywords: motivacija, teorije motivacije, glasbena vzgoja, model PPZZ
Published: 06.07.2010; Views: 2387; Downloads: 364 
(1 vote)
.pdf Full text (544,27 KB)

5.
VIZIJA GLASBENE VZGOJE V 21. STOLETJU
Patricija Jakop, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Glasbena vzgoja je v predšolski in osnovnošolski dobi otroka sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Je pomemben element pri razvoju otrokove osebnosti, saj se doživljanje glasbe dolgoročno pozitivno odraža na njegovem fizičnem in intelektualnem razvoju, kratkoročno pa predstavlja za otroka trenutno sprostitev, ga umirja, spodbuja pri delu in učenju ter mu pomaga, da lažje izraža svoja čustva. V želji po nenehnem izboljševanju vzgojno-izobraževalnega procesa v šolah nasploh, kot tudi na področju glasbenega pouka, so se v preteklosti dogajale številne spremembe, še več pa se jih nakazuje v prihodnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen t.i. klasični šolski sistem v 90. letih prejšnjega stoletja in danes. Namen raziskave je bil ugotoviti slabosti obstoječega šolskega sistema, pomen glasbe v njem in ugotoviti, kje in kako bi lahko ta sistem še izboljšali. To nalogo so v začetku 2. tisočletja začele prevzemati nase tako imenovane šole prihodnosti, ki otroka obravnavajo individualno glede na njegov značaj. Te smernice že uspešno uvajajo Waldorfska šola, Rodovna šola in še druge. Empirični del diplomskega dela smo izvedli s pomočjo ankete med glasbenimi pedagogi, ki poučujejo glasbo na osnovnih šolah. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da za poučevanje uporabljajo različne metodološke sisteme. Obstoječi učni načrt je prenatrpan s teoretičnimi vsebinami, premalo pa daje možnosti za neposredno doživljanje glasbe s petjem, igranjem. Sprememba učnega načrta bi naj uvedla več ustvarjanja in poustvarjanja glasbenih vsebin tako v šoli kot izven nje. Po mnenju anketiranih bi morali glasbenemu pouku nameniti več šolskih ur in glasbo zaradi še vedno nekoliko zapostavljenega pomena izenačiti z ostalimi predmeti na šolskem urniku.
Keywords: glasbena vzgoja, glasba v waldorfski šoli, glasba v šoli Marie Montessori, Eliza, Rodovna šola
Published: 18.02.2011; Views: 2075; Downloads: 243
.pdf Full text (489,09 KB)

6.
UPORABA IKT PRI POUKU GLASBENE VZGOJE NA RAZREDNI STOPNJI
Blaž Dolinšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Tako kot nam informacijsko komunikacijska tehnologija – IKT pomaga v vsakdanjem življenju, lahko pomaga tudi učitelju pri zagotavljanju kvalitetnejšega pouka. Pomembno pa je, da je IKT uporabljena na strokoven način in v prid učencev. IKT učiteljem ponuja veliko možnosti tudi na področju glasbene vzgoje. Namen diplomske naloge je bil proučiti in preizkusiti uporabo IKT pri pouku glasbene vzgoje na razredni stopnji ter raziskati dejansko uporabo IKT nasploh in pri glasbeni vzgoji. Praktični del v obliki učne ure je bil izpeljan v dveh četrtih razredih. Uspešnost učne ure je bila preverjena z analizo posnetkov in z anketo med učenci. Za raziskovanje sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 99 učiteljev razrednega pouka. Rezultati so pokazali, da je IKT že našla mesto pri pouku na razredni stopnji, a ne najsodobnejša, saj približno polovica učiteljev ni zadovoljna z IKT opremo, osebnim računalnikom in programsko opremo namenjeno pouku. Učitelji se tudi ne počutijo dovolj strokovno podkovane in si želijo več strokovne pomoči. Pri glasbeni vzgoji se IKT uporablja, a najpogosteje za predvajanje avdio in video vsebin, redko pa se uporablja elektronske prosojnice in e-gradiva. Pouk v računalniški učilnici v okviru glasbene vzgoje pa se izvaja bolj redko. Nasploh pa učitelji IKT uporabljajo večkrat pri pouku drugih predmetov kot pri glasbeni vzgoji. Izzivov za bodoče učitelje in snovalce izobraževalnega procesa torej ne manjka.
Keywords: Glasbena vzgoja, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT pri pouku, IKT pri glasbeni vzgoji, računalnik pri glasbeni vzgoji
Published: 30.05.2011; Views: 2114; Downloads: 196
.pdf Full text (2,79 MB)

7.
BALETNE VSEBINE PRI POUKU GLASBENE VZGOJE NA RAZREDNI STOPNJI DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Stergulec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vključitev baletnih vsebin v pouk glasbene vzgoje na razredni stopnji devetletne osnovne šole. V osnovnih šolah imamo veliko plesnih in baletnih vsebin, ki so v učnem načrtu zapisane, vendar premalo podrobno opisane, da bi jih lahko učitelji uporabili. Namen je predstaviti balet kot pomembno dejavnost pri pouku glasbene vzgoje, saj danes otroci odraščajo v družbi, ki se vse premalo zaveda pomembnosti klasičnega baleta kot umetnosti. V diplomskem delu je predstavljen ples in njegove razsežnosti ter klasični balet in njegova pomembnost za otroke. Predstavljene so baletne vsebine, ki jih najdemo v učnem načrtu in v različnih priročnikih za učitelje ter dodatne baletne vsebine in učne ure, primerne za vključitev v pouk glasbe. Predstavljene učne ure so bile tudi praktično izvedene z učenci baletnega oddelka Glasbene šole Velenje ter z učenci 1. in 3. razreda Osnovne šole Franca Rozmana Staneta. Otroci so pri učnih urah uživali in zelo radi sodelovali. Izsledki kratkega anketnega vprašalnika kažejo, da učitelji razrednega pouka pogosto baletnih vsebin ne vključujejo v pouk glasbe. Iz rezultatov je razvidno, da otroci radi plešejo in si želijo kaj podobnega početi tudi v osnovni šoli. Prav zaradi tega je potrebno v pouk glasbe vključiti čim več baletnih vsebin, saj se otroci dobro odzivajo, kreativno izražajo in so izredno ustvarjalni, kar pomembno vpliva na njihov celostni razvoj, hkrati pa tudi na počutje in odzivnost otrok pri drugih predmetih v šoli.
Keywords: Ključne besede: šolstvo, osnovna šola, izobraževanje, glasbena vzgoja, klasični balet
Published: 19.07.2011; Views: 2529; Downloads: 231
.pdf Full text (985,65 KB)

8.
PRIMERJAVA POUČEVANJA GLASBENE VZGOJE V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEM
Iris Forjan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Predmet glasbena vzgoja že po svoji naravi omogoča otroku celosten razvoj. Tako vpliva na otrokov spoznavni, estetski, psihosocialni, psihomotorični in afektivni razvoj. Z glasbenimi dejavnostmi otrok pridobiva in bogati svoje glasbeno znanje in vedenje. Namen diplomskega dela je bil predstaviti glasbene dejavnosti in interes otrok pri pouku glasbene vzgoje, odnos otrok in poznavanje slovenske oziroma portugalske ljudske glasbe. Opisali smo portugalski in slovenski šolski sistem. Prav tako smo predstavili temeljne cilje glasbene vzgoje ob koncu prvega obdobja osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji in na Portugalskem. V raziskavo je bilo vključenih 134 učencev, od tega 76 slovenskih in 58 portugalskih. Za raziskavo sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni na podlagi anketnih vprašalnikov in primerno obdelani v računalniškem programu SPSS. Rezultati raziskave so pokazali, da je poslušanje glasbe najbolj priljubljena glasbena dejavnost slovenskih in portugalskih učencev, slovenski učenci poznajo veliko več ljudskih pesmi kot portugalski, oboji pa so se naučili največ ljudskih pesmi pri pouku.
Keywords: Ključne besede: glasbena vzgoja, učni načrt osnovnošolskega izobraževanja, slovenski šolski sistem, portugalski šolski sistem, Portugalska
Published: 06.02.2012; Views: 1928; Downloads: 167
.pdf Full text (2,25 MB)

9.
GLASBENA VZGOJA V KOMBINIRANIH ODDELKIH
Klaudija Preskar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Glasbena vzgoja v kombiniranih oddelkih je predstavljen problem načrtovanja pouka glasbe, uresničevanja učnih načrtov dveh ali več razredov v kombinaciji. Namen je bil ugotoviti, kako se kažejo razlike v glasbenih spretnostih in sposobnostih učencev ter predstaviti prednosti in slabosti poučevanja glasbene vzgoje v kombiniranih oddelkih. Cilji diplomske naloge so bili poiskati rešitve za težave, ki se pojavljajo pri načrtovanju, predstaviti načine sestavljanja letnega delovnega načrta in razvrstitve učne snovi, ki najučinkoviteje uresničujejo cilje v učnih načrtih vseh programskih razredov v kombinaciji ter predstaviti morebitne razlike, ki se pojavljajo v glasbenih spretnostih in sposobnostih učencev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji pri poučevanju glasbene vzgoje težave s pomanjkanjem časa in po njihovem mnenju so glasbene vsebine preobsežne, prav tako ne oblikujejo zloženih učnih načrtov, temveč jih oblikujejo za vsak posamezen razred. Učitelji kombiniranega pouka opažajo razlike v glasbenih spretnostih in sposobnostih, ki se kažejo pri ritmu in intonaciji ter različnim glasbenim predznanjem učencev. Pri kombiniranem pouku se lahko izvedejo mnoge različne dejavnosti zaradi manjšega števila učencev, kar je po mnenju učiteljev prednost poučevanja, slabosti pa kažejo, da je potrebno znanje na tem področju dela še nadgraditi in oblikovati smernice za kakovostnejše delo v kombiniranih oddelkih.
Keywords: kombinirani pouk, kombinirani oddelki, načrtovanje, zloženi učni načrt, glasbena vzgoja, glasbene spretnosti in sposobnost  
Published: 06.02.2012; Views: 1645; Downloads: 313
.pdf Full text (1,10 MB)

10.
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA PRI POUKU GLASBE V OSNOVNI ŠOLI
Lidija Lubej, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je razdeljena na dva dela in sicer na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je predstavljena informacijsko-komunikacijska tehnologija, njeno uvajanje v šole, njena uporabnost in funkcija ter opremljenost šol. Prav tako je predstavljena na področju glasbene vzgoje, pri katerem pogledamo prednosti in slabosti njene uporabe pri pouku glasbe, kako jo didaktično gradivo za pouk glasbe vključuje v pouk in kako jo učni načrti glasbene vzgoje vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces na vseh področjih glasbenega izobraževanja. Predstavljenih je tudi nekaj brezplačnih spletnih strani, ki so nam lahko v pomoč pri poučevanju glasbe. Empirični del naloge pa vsebuje raziskavo o opremljenosti in uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe na celjskih osnovnih šolah.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, Glasbena vzgoja, Učni načrti, Didaktično gradivo, Spletne strani za pouk glasbe, Celjske osnovne šole
Published: 03.07.2012; Views: 2145; Downloads: 150
.pdf Full text (510,59 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica