| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
GLASBENA TERAPIJA KOT DEJAVNIK PSIHOFIZIČNEGA RAVNOVESJA
Miha Šrimpf, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljeni vidiki delovanja glasbene terapije kot dejavnika psihofizičnega telesa. Navedeni so različni elementi glasbenih terapij, ki so skupni vsem oblikam zdravljenja z glasbo in zvokom. Predstavljen je močno spreminjajoč se odnos in razumevanje do moči zvoka in glasbe skozi zgodovinska obdobja, pa tudi preporod glasbenih terapij današnjega časa. Poudarjena je pomembnost zvoka in posledičnih vibracij, tako na fizični kot intuicijski ravni. Te zvočne vibracije lahko tvorijo simpatetično ali vsiljeno resonanco z vibracijami drugega bitja ali predmeta v univerzumu. V nadaljevanju je naloga namenjena odkrivanju zdravilnih elementov glasbe, skrivnosti trojnega načela pesmi, definiranju in spoznavanju posameznikovih energijskih centrov, čaker ter interakcije le-teh z vplivi glasbenih oziroma zvočnih vibracij. Glede na omenjen proces med zvočnimi vibracijami in energijskimi centri, so predstavljene podrobnejše korelacije med le-temi ter njim pripadajočimi tonskimi višinami, samoglasniškimi zvočnimi oblikami, pripadajočimi inštrumenti, glede na barvno zvočnost. Poudarek je tudi na povezovanju energijskih centrov in predelov ali organov v telesu, kar je zelo pomemben element zdravljenja z zvokom in glasbo, pa tudi pomemben dejavnik za vzpostavitev psihofizičnega ravnovesja v človeku. V nadaljevanju so prikazani še ostali dejavniki, ki jih je mogoče, seveda z vidika glasbene terapije, povezati z močjo zvoka – astrologija in kristali. Predstavljene so možnosti skupinskega zdravljenja z glasbo in nekatere bolj znane glasbene terapije modernega časa. V zadnjem, empiričnem delu naloge, pa so predstavljeni elementi, postopki ter analize eksperimentalnega dela, katerega namen bil ugotoviti, kako se ljudje odzivajo na določeno glasbo glede na njihovo starost, spol, splošno, glasbeno izobrazbo in dojemanje glasbe v vsakdanjem življenju. Pri tem pa gre tudi za iskanje morebitnih vzporednic med omenjenimi osebnostnimi lastnostmi ter pomirjajočo glasbo posameznika.
Keywords: glasbena terapija, zdravljenje z glasbo, moč zvoka, intuicijske zvočne vibracije, resonanca, interakcija energijskih centrov – čaker in glasbe, povezanost moči zvoka.
Published: 08.06.2009; Views: 4279; Downloads: 836
.pdf Full text (2,73 MB)

2.
GLASBENA TERAPIJA IN ELEMENTI NJENE UPORABE V OSNOVNI ŠOLI
Anja Lešič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Glasbena terapija in elementi njene uporabe v osnovni šoli je obravnavana tematika glasbene terapije, njene metode ter načini, kako se le-ta uporablja v praksi. Želeli smo ugotoviti, kako na učence četrtih razredov vplivajo različne zvrsti glasbe, katera zvrst jih najbolj pomirja, vznemirja, katera jih nervira, katera jim daje energijo in pogon ali pa jih pusti ravnodušne. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike glasbene terapije, uporabo glasbe za naravno krepitev in zdravilne lastnosti. Opisana je zdravilna moč zvoka, zdravilna moč človeškega glasu ter na kratko opis pevske terapije. Predstavljene so možnosti skupinskega zdravljenja z glasbo in nekatere bolj znane glasbene terapije sodobnega časa. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela. Predstavljeni so elementi, postopki ter analize dela, katerega namen je bil ugotoviti, kako se četrtošolci odzivajo na določeno glasbo, glede na njihovo trenutno glasbeno izobrazbo in dojemanje glasbe v vsakdanjem življenju. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je učence četrtih razredov najbolj pomirjala sproščujoča glasba z naravnimi zvoki, največ pogona pa jim je dajala metal glasba. Narodnozabavna glasba je največ učencev pustila ravnodušne, najbolj jih je vznemirjala operna glasba, nervirala pa zborovska glasba. Ugotovili smo tudi, da učenci največ časa poslušajo glasbo preko televizije, na drugem mestu so učenci največ časa v stiku z glasbo preko lastnega igranja in poslušanja, najmanj časa pa so v stiku z glasbo preko radia.
Keywords: glasba, glasbena terapija, pevska terapija, moč zvoka, terapevtski proces, zdravljenje z glasbo
Published: 16.03.2010; Views: 4250; Downloads: 589
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
SKRIVNOSTNE VIBRACIJE GONGA: vpliv planetarnih gongov na psihofizično počutje pevcev
Marko Bračič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zvoki ne vplivajo na nas samo takrat, kadar jih poslušamo namensko, ampak vsak trenutek, ko naše telo sprejema raznolike zvočne vibracije. Kvantna fizika dokazuje, da atom ni najmanjši delec materije, temveč skupek energijskih vibracij. Zvok je most med energijskim in materialnim svetom. Če znamo zvok prenesti preko tega mostu, lahko postane zdravilo. Veliko ljudi zavrača »obrede«, ki izhajajo iz preteklosti in vključujejo zgolj lastno telo in inštrument. Uporabljajo pa tablete, katerih sestave sploh ne poznajo. So postali ples, zvok in smeh človeku bolj tuji in nerazumljivi kot kemija? V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno zavedanje človeštva o skrivnostni moči zvoka. Kot zdravilo se je pojavil že v prazgodovini in ostal prisoten tudi pozneje. Gong je eden izmed najstarejših inštrumentov, ki se je neodvisno pojavil v različnih kulturah kot medij za zdravljenje. V nalogi je prikazana raziskava o njegovem izvoru, zvoku, lastnostih, uporabi, načinu igranja ter o njegovem vplivu na izbrano skupino. Empirični del naloge vsebuje raziskavo vpliva planetarnih gongov na psihofizično počutje pevcev. Rezultati raziskave so aplicirani na izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa in pedagoškega dela nasploh.
Keywords: Glasbena terapija, planetarni gongi, zvočna masaža, zvočna kopel.
Published: 30.05.2011; Views: 2676; Downloads: 337
.pdf Full text (2,29 MB)

4.
ZVOČNI POTENCIAL TIBETANSKIH POJOČIH POSOD IN NJIHOV VPLIV NA POČUTJE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
Rebeka Hrastnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Glasba ni naključen pojav. Prav nasprotno: vse ima svoj izvor v glasbi. Koncept zvoka, ki zmore ponesti človekovega duha na drugo raven zavesti, je star toliko kot je staro človeštvo. V najrazličnejših kulturah vseh kontinentov že od pradavnine zasledimo zavestno uporabo zvoka in glasbe v namene zdravljenja in transformacije zavesti. Tibetanske pojoče posode v svojem izvoru združujejo šamanske religiozne obrede in budistično meditacijo. V sodobnem času se blagodejen in pomirjajoč zvok teh posod vse pogosteje uporablja pri zvočnih terapijah in masažah. Dolgo trajajoč zvok, ki v koncentričnih krogih pronica v telo, sprošča napetosti fizičnega telesa in nas umirja na čustvenem in duhovnem področju. V teoretičnemu delu diplomskega dela je predstavljen pomen zdravilne moči zvoka skozi zgodovino človeštva. Kot pripomoček k zdravljenju se že od bronaste dobe uporabljajo tibetanske pojoče posode. V nalogi je prikazana raziskava njihovega izvora, vpliva zvoka in vibracij na človeško telo ter uporaba posod v terapevtske namene. Empirični del naloge vsebuje raziskavo o vplivu tibetanskih pojočih posod na počutje izbranih osnovnošolskih otrok. Rezultati raziskave so aplicirani na izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa in pedagoškega dela v osnovni šoli.
Keywords: glasbena terapija, energetski centri, Tibetanske pojoče posode, zvočna masaža, zvočna sprostitev
Published: 05.09.2011; Views: 2744; Downloads: 267
.pdf Full text (1,66 MB)

5.
Psihološki vidiki pooperativne bolečine
Monika Marinović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za razumevanje in učinkovito lajšanje pooperativne bolečine je potrebno razumeti, kakšno vlogo imajo psihološki dejavniki, ki vplivajo na doživljanje bolečine. Glavni cilj pri lajšanju pooperativne bolečine je zmanjšati odmerek zdravila in posledično zmanjšati stranske učinke, a še vedno zagotoviti ustrezen terapevtski učinek. Multidisciplinaren timski pristop je osnova za načrtno in sistematično lajšanje bolečine. Kako se posameznik odziva na pojav bolečine, je odvisno od starosti, okolja, preteklih izkušenj, pričakovanj in domnev. Glasbena terapija lahko prispeva k pomiritvi pacienta in preusmeritvi pozornosti, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje krvnega tlaka in frekvence dihanja. V diplomskem delu smo predstavili pooperativno bolečino in mehanizem nastanka bolečine, opisali psihološke faktorje in glasbo kot nefarmakološki način lajšanja pooperativne bolečine. S pregledom domače in tuje literature ter pregledom elektronskih virov smo si odgovorili na postavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da so pozornost, anksioznost oz. tesnoba, spomin, določene naučene reakcije in pričakovanja najpomembnejši psihološki faktorji, ki vplivajo na posameznikovo spoprijemanje z bolečino, ter da glasba pomirjajoče in sproščujoče deluje na pacienta, kar pozitivno vpliva na vitalne funkcije.
Keywords: bolečina, pooperativna bolečina, psihologija bolečine, psihološki faktorji bolečine, glasbena terapija, nefarmakološke metode
Published: 26.09.2014; Views: 1124; Downloads: 219
.pdf Full text (188,14 KB)

6.
Terapevtski vidiki glasbene vzgoje
Albinca Pesek, Branka Čagran, 2010, original scientific article

Abstract: Razpad vrednotnega sistema sodobne družbe zahteva spremembe v vzgojno-izobraževalnem sistemu, kjer vzgoja prevzema pomembno vlogo s prizadevanjem za celostno vzgojo. Pri posamezniku razvija vse človekove potenciale: telesne, čustvene, kognitivne in duhovne. Glasbena vzgoja s svojim terapevtskim poslanstvom pomaga pri oblikovanju harmonične osebnosti in postane mediator pri različnih dejavnostih, kjer nesoglasja ne dovoljujejo uspešnega izvajanja vzgojnoizobraževalnega procesa. Na osnovi empirične raziskave, ki smo jo izvedli z namenom preverjanja učinkov Bachovih cvetnih plesov pri sedem- in osemletnih osnovnošolcih, smemo zaključiti, da ima izvajanje Bachovih cvetnih plesov pozitivne učinke tako z vidika posameznih pozitivnih čustvenih stanj kot razvoja pozitivnega čustvenega stanja v celoti. Je torej pomemben dejavnik osebnostnega razvoja učencev, zato jim povsem upravičeno pripada mesto v našem šolskem prostoru.
Keywords: celostna vzgoja, glasbena vzgoja, Bachovi cvetni plesi, plesno-gibalna terapija, čustveno stanje
Published: 30.12.2015; Views: 596; Downloads: 57
URL Link to full text

7.
ZDRAVILNI VPLIVI ZVOKA IN GLASBENE TERAPIJE NA ČLOVEKA IN NJEGOVO DELOVANJE
Aleš Vrtovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je raziskan vpliv glasbe na telo in človeško psiho ter potencial zvoka pri zdravljenju različnih bolezni. Uporabljene so bile deskriptivna in zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze. Podrobno je opisan prenos zvočnih dražljajev prek slušnega organa ter razložen odziv možganov pri sprejemanju in prevajanju zvočnih impulzov. Predstavljen je vpliv glasbe na človeško telo oziroma na srčno-žilni in dihalni sistem, na mišičje, živčevje, žleze, imunski sistem ter človeško psiho. Izpostavljeni so dejavniki, ki sodelujejo pri vplivu zvoka oziroma glasbe na človeka v različnih starostnih obdobjih ter v različnih bolezenskih in čustvenih stanjih. Predstavljena je vloga in pomen glasbe v človeški zgodovini, s poudarkom na uporabi glasbe v zdravilne namene. Opisani so različni modeli, ki jih po svetu uporabljajo v glasbeni terapiji. Poudarjen je pomen pozno-baročne in klasične glasbe (Mozartov efekt), posamičnih zvokov, inštrumentov, petja, izpostavljeni so pozitivni učinki lastnega glasu ob petju zlogov v sklopu meditacije, kot tudi negativni učinki glasbe. V zaključku so predstavljene osnovne smernice za delo, pristop k iskanju in izbiri zdravilne glasbe za različne življenjske okoliščine. Poudarjena je nujnost strokovnega dela na področju glasbene terapije in pomen vključevanja glasbene terapije v univerzitetne študijske programe.
Keywords: sluh, slišanje in poslušanje, učinki glasbe, glasbena terapija, zvočna terapija
Published: 27.07.2016; Views: 1277; Downloads: 277
.pdf Full text (793,36 KB)

8.
Razlike v praksi glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in Novi Zelandiji
Aleksandra Verbošt, 2017, master's thesis

Abstract: Glasbena terapija je disciplina, ki glasbo uporablja z namenom. Glasba se uporablja kot terapevtsko sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja pri vseh starostnih skupinah in nudi edinstven proces kot alternativno obliko neverbalne komunikacije z glasbenim medijem, hkrati pa daje možnost verbalne in neverbalne komunikacije. V magistrski nalogi je predstavljena glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki jo izvajajo glasbeni terapevti v Sloveniji in v Novi Zelandiji. Med državama je opravljena primerjalna analiza dela in prakse glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami. Predstavljen je pojem glasbene terapije v svojih temeljnih izhodiščih, kar vključuje tudi razvoj glasbene terapije, cilje in metode dela, modele glasbene terapije, sam glasbeno terapevtski proces in okolje, kjer se le-ta izvaja, ter pomembno področje supervizije v glasbeni terapiji. Zajeta je tudi glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki je opredeljena glede na motnje in primanjkljaje otrok s posebnimi potrebami skozi devet kategorij skupin otrok s posebnimi potrebami. Predstavljena je še sistemska umestitev glasbene terapije v Sloveniji in v Novi Zelandiji skozi področja razvoja, študija, zaposlitve in praktičnih primerov izvajanja glasbene terapije z določeno skupino otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge so predstavljeni vidiki dela glasbenih terapevtov in opravljene analize vezane na področje izobraževanja in zaposlitve glasbenih terapevtov, na področje klientov glasbene terapije, izvajanja le-te in na področje položaja glasbenih terapevtov. Navedeno je opravljeno v primerjalni analizi preko raziskovalnih vprašanj in postavljenih kategorij, ki so vezana na prakso in delo glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in v Novi Zelandiji.
Keywords: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, glasbeno terapevtska praksa v Sloveniji in Novi Zelandiji.
Published: 12.06.2017; Views: 940; Downloads: 134
.pdf Full text (1,70 MB)

9.
Vpliv glasbene terapije na odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Jerneja Kvasnik, 2017, master's thesis

Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je bil proučiti, ali strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivajo na odrasle z motnjami v duševnem razvoju na različnih področjih, in sicer na njihovo: verbalno in neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost in domišljijo, urjenje socialnih spretnosti, samopodobo udeleženih, ritem in skupinsko dinamiko ter počutje. Pri tem magistrskem delu je bilo uporabljeno kvalitativno raziskovanje, in sicer multipla študija primera. Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega opazovanja, dnevniških zapisov, introspektivnega poročila iz terapevtskega dnevnika (Knoll, Knoll, 2009), analize skupine po EBL metodi (Rutten - Saris, 1992 povz. po Bižal, 2016, str. 54), intervjujev s klienti pred in po srečanjih in intervjuja s strokovnim delavcem Varstveno delovnega centra Muta. Izvedeno je bilo deset strukturiranih delavnic glasbene terapije v časovnem razmiku treh mesecev s petimi odraslimi uporabniki, ki imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so pokazali, da so strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivale na vključene uporabnike v to raziskavo na vseh raziskovanih področjih. Še posebej se je videl napredek pri izboljšanju njihovega počutja, urjenju nekaterih socialnih spretnosti ter izboljšanju ritma in skupinske dinamike. Nekoliko manjši napredek pa je bil viden pri izboljšanju njihove verbalne in neverbalne komunikacije.
Keywords: glasbena terapija, glasbena improvizacija, zmerna motnja v duševnem razvoju, Varstveno delovni center, vseživljenjsko učenje
Published: 13.12.2017; Views: 651; Downloads: 114
.pdf Full text (590,68 KB)

10.
Glasbena terapija in travma
Dominika Bricelj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je pojasnjeno, kaj sploh je psihična travma, saj je zapleteno psihološko stanje. Predstavljene so oblike travme, kratka zgodovina razumevanja travme, razlike v pogledu javnosti na travmo nekoč in danes ter situacije, ki lahko travmo povzročijo. Travme ne razvije vsak posameznik, ki je izpostavljen travmatskemu dogodku, pač pa je zato potrebna mešanica dejavnikov, ki do tega pripeljejo. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na specifične skupine s posttravmatsko stresno motnjo: žrtve spolnih zlorab, vojaki in veterani ter pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Predstavljen je tudi nevrološki pogled na razvoj travme. Pojasnjeno je, zakaj je dandanes manjša stigma vezana na travmo – predvsem boljše poznavanje vzrokov zanjo in več možnosti za njeno zdravljenje. Ker je travma kar precej razširjena, je predstavljena oblika terapije, ki je vedno bolj priljubljena pri njenem zdravljenju in je primerna tudi za ljudi z oteženo komunikacijo. Uporaba glasbene terapije je sicer zelo široka, vendar je v diplomski nalogi opisan predvsem vpliv in učinkovitost glasbene terapije pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. Podan je nevrološki vidik v glasbeno terapijo, predstavljeni so glavni cilji glasbene terapije in učinki na fiziološke procese v telesu, kot so bitje srca, frekvenca dihanja in galvanski odziv kože. Predstavljene so različne populacije, ki pogosto uporabljajo glasbeno terapijo kot sredstvo pri premagovanju travme. Izpostavljeni so predvsem veterani, žrtve spolnih zlorab in pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Omenjena pa je tudi skupinska glasbena terapija pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. V diplomski nalogi smo ugotovili, da je glasbena terapija učinkovito sredstvo pri premagovanju travme, žal pa v Sloveniji ni glasbenih terapevtov, ki bi se ukvarjali še posebej z zdravljenjem ljudi s travmo.
Keywords: travme, posttravmatske stresne motnje, spolne zlorabe, veterani, terapije, glasbena terapija, diplomske naloge
Published: 25.05.2018; Views: 535; Downloads: 96
.pdf Full text (848,20 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica