1. Značilnosti premoženjske neenakosti v izbranih državahLuka Poharc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Keywords: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (2,91 MB) |
2. Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih državSimon Matej Podgoršek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih držav, obravnava temo dohodkovne neenakosti v obdobju od leta 2000 do leta 2019. V delu obravnavamo empirično literaturo in izvedemo zgodovinski pregled dohodkovne neenakosti, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju tega pojava. Naloga se osredotoča na opredelitev dohodkovne neenakosti, analizo različnih kazalnikov dohodkovne neenakosti ter predstavitev dejavnikov, ki pomembno vplivajo na to neenakost, kot so globalizacija, tehnološke spremembe, prerazdelitev dohodka in demografske značilnosti prebivalstva, pri čemer se osredotočimo na udeležbo na trgu dela ter izobrazbo. Delo prav tako obravnava vpliv dohodkovne neenakosti na gospodarsko rast in razvoj. Za predstavitev dohodkovne neenakosti, v izbranih evropskih državah, smo uporabili Ginijev koeficient, kvintilno razmerje in Palma razmerje. Empirična analiza dejavnikov dohodkovne neenakosti je vključevala uporabo Ginijevega koeficienta kot odvisne spremenljivke. V nalogi smo prišli do sklepa, da kljub prizadevanju držav, da bi zmanjšale dohodkovno neenakost, ta še vedno ostaja visoka in se je skozi naše opazovano obdobje, v mnogih državah, celo povečala.
Keywords: Dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, globalizacija, gospodarska rast, ekonometrična analiza
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 211; Downloads: 42
Full text (2,61 MB) |
3. Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na KitajskemŽan Kovačič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Keywords: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1361; Downloads: 148
Full text (1,07 MB) |
