Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo izpostavili pojem pravne zaščite kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji s poudarkom zaščite geografske označbe Prleške tünke. Analizirali smo predpise, ki urejajo varstvo geografskih označb, ter preverili prednosti in slabosti, ki jih prinese zaščita izdelka pod imenom geografska označba. Geografska označba je pravica industrijske lastnine, s katero se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Prav tako omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege (UIL, 2017). Poleg tega geografska označba vsebuje tudi sporočilo o kakovosti izdelka, ki je v neposredni povezavi z geografskim območjem, iz katerega izhaja. Takšna povezava lahko temelji na naravnih razmerah, kot so podnebje, tla, mineralne vode. Lahko pa temelji na obdelavi, kot so na primer posebne spretnosti prebivalcev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo (Bohinc, Kete 2001, str. 68). Geografska označba si zasluži pozornost zaradi izjemnega, a premalo poznanega ekonomskega potenciala, in sicer je njena ekonomska funkcija dvojna. Z označbo je povezan sloves, kvaliteta, uveljavljen ugled, ki ga varuje in katerih promocija povečuje konkurenčnost zavarovanih izdelkov. Za porabnike so geografske označbe pomemben vir informacij, ki služijo ekonomskemu namenu produktne diferenciacije (Pretnar 2002, str. 68). Podrobneje smo predstavili zaščiteno geografsko označbo Prleško tünko in raziskali, kakšna je bila pot do zaščite, kakšni so standardi in pogoji, ki jih mora predlagatelj izpolnjevati, v kolikor želi izdelek zaščititi ter kakšna je njena vloga na trgu. Pridobitev certifikata zaščite z geografsko označbo je ključnega pomena za ohranjanje tradicionalnih in lokalnih posebnosti, katerih izvor sega daleč v preteklost, kar smo v pričujočem magistrskem delu utemeljili s številnimi primeri že registriranih kmetijskih proizvodov. Vzgib ter delovanje v smeri pridobitve navedenih certifikatov izvira iz prizadevanj po ohranitvi lokalnih posebnosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Težnja po ohranjanju vrednot in proizvodov preteklih generacij na nekem območju je impregnirana v posameznikih, ki živijo in delujejo na konkretnem območju. Izvira iz globoke pripadnosti konkretnemu območju, ki je generacijsko pogojena ter iz večstoletne potrebe po ohranitvi identitete tako posameznika kot tudi naroda, iz česar se je rodila želja po prenosu ter ohranitvi vrednot, izročil, navad, vedenj, proizvodov … preteklih generacij. Iz analize podatkov, pridobljenih s strani anketirancev, proizvajalcev, nosilcev certifikata zaščitene geografske označbe (v nadaljevanju ZGO) za Prleško tünko so se domnevane prednosti (večja prepoznavnost na tržišču znotraj meja matične države kot tudi v tujini, proizvajalci – nosilci certifikata zaščite – dosegajo s svojimi proizvodi večji krog odjemalcev, konkretni proizvodi so postali nepogrešljivi v lokalni kot tudi slovenski kulinarični ponudbi, končnemu odjemalcu pa tovrsten proizvod sporoča, da je v celoti v skladu s kakovostnimi merili – ki se zahtevajo za certificirane proizvode, tako na območju Slovenije kot tudi na območju EU), ki jih prinaša pridobitev tovrstnega certifikata, izkazale kot neizpodbitna dejstva.
Keywords: Pravna zaščita kmetijskih proizvodov, geografska označba, izvor blaga, kakovost izdelkov, geografsko območje, sheme kakovosti, Prleška tünka.
Published in DKUM: 21.05.2019; Views: 857; Downloads: 160
Full text (1,98 MB)

Abstract: Označbe porekla in geografske označbe, ki jih v tem delu obravnavamo pod pojmom geografske označbe, ter blagovne znamke, spadajo med pravice intelektualne (industrijske) lastnine. Gre za pravice, ki imajo medsebojno podobnost, hkrati pa jih ločuje individualnost blagovne znamke ter jasna identifikacija proizvajalca znamke na eni strani in kolektivnost geografske označbe ter vezanost proizvodnje na določeno območje na drugi strani. Podobnosti med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami velikokrat povzročajo konflikte med obema pravicama, pravila reševanja teh konfliktov pa so različna tako na nivoju nacionalnega prava kot mednarodnega prava in prava EU. V tem delu se teh konfliktov lotevamo skozi najnovejšo ureditev na področju geografskih označb za vina ter nacionalnih znamk in znamk EU. V magistrskem delu je za izbran vinski proizvod Janževec opravljena analiza zaščite tega proizvoda pri Uradu za intelektualno lastnino, ob hkratnem raziskovanju morebitnega obstoja zaščite geografske označbe za ta proizvod na nacionalni ravni oz. v okviru prava EU. Ugotovitev, da vino Janževec ni zaščiten kot geografska označba, saj za to vino postopek zaščite tako na nacionalni kot ravni EU ni bil izveden, ampak spada med bela vina, ki izhajajo iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in izpolnjuje kriterije za kakovostno vino ZGP, pri čemer pa tudi izpeljanka njegovega imena ne odkazuje na geografsko območje, na katerem je bilo pridelano grozdje, potrjuje, da je vino Janževec blagovna znamka, registrirana pri pristojnem nacionalnem uradu. Tako je kot rezultat v naslovu dela izpostavljene dileme: geografska označba in/ali blagovna znamka, mogoče zapisati, da je Janževec blagovna znamka, ki je zagotovo pridobila svoj razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo, s svojo 40-letno prisotnostjo na trgu.
Keywords: geografska označba, označba porekla, blagovna znamka, kolektivna znamka, Urad za intelektualno lastnino, vino, kakovostno vino ZGP, Janževec, oznaka geografskega porekla vina, tradicionalni izraz za vino.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1931; Downloads: 337
Full text (1,39 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava področje zaščite geografskih označb s poudarkom na geografskih označbah vina in ostalih izdelkov iz grozdja v EU in v ZDA, podobnosti, razlike in odnos do zaščite med obema sistemoma. Danes namreč ni več dovolj, da je izdelek različen od drugih, mora biti tudi med najboljšimi. Ker se geografske označbe in označbe porekla razlikujejo od drugih pravic intelektualne lastnine, ki nakazujejo kakovost, predvsem od blagovne znamke, je potrebno, da sta pri izdelku z geografskim poreklom ali označbo porekla le-ti ključnega pomena pri izdelavi poslovne strategije umeščanja na tržišče, saj se z njo lahko poveča tržnost in vrednost izdelkov široke porabe, od vina in žganih pijač do riža ali sira. Naloga obravnava zgodovinski razvoj geografskih označb, kjer je posebno poglavje namenjeno Sporazumu TRIPS, ker so pred Sporazumom TRIPS določbe, ki obravnavajo geografske označbe, le predpisale splošne obveznosti za pravna sredstva in prepustile vse druge težave pri nadzoru notranjemu pravu vsake posamezne države. Dodatno poglavje je namenjeno nadaljevanju TRIPS pogajanj in analizi predlogov, ki so jih glede zaščite geografskih označb predlagale različne države. Naloga ravno tako podrobno obravnava razvoj zaščite geografskih označb in trenutno veljavno zakonodajo znotraj EU (s posebnim podpoglavjem o slovenski zakonodaji), kjer je zaščita natančno opredeljena s sui generis sistemom priznavanja in zaščite geografskih označb, katerega vsebinska struktura ponuja pristop, ki je tesneje povezan s kmetijstvom, razvojem podeželja in varovanja okolja, kot je z intelektualno lastnino. Podrobneje je opisana tudi reforma vinskega sektorja, ki jo je sprejela Komisija EU leta 2007 in je usmerjena v večjo konkurenčnost proizvajalcev v EU, ponovno pridobitev trgov, uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, poenostavitev pravil, ohranjevanje najboljših tradicij vinarstva EU, utrditev družbenega tkiva podeželskih območij in varstvo okolja ter je s seboj prinesla nove direktive in uredbe, ki so ravno tako podrobneje opisane v nalogi, kakor tudi njihov vpliv na zaščito geografskih označb. Obravnavana je tudi zaščita geografskih označb v ZDA, kjer geografska označba nima tako velike vloge kot v EU in je zato zaščitena preko sistema blagovnih znamk, vina in izdelki iz grozdja pa so dodatno zaščiteni tudi z določbami ATF. Sistema zaščite v EU in ZDA se razlikujeta v mnogih pogledih, se je skozi čas pojavilo veliko konfliktov med obema ureditvama, kar prikazujeta tudi dva primera, orisana v nalogi: Budweiser in Zinfandel. Obstaja veliko debat in posameznih mnenj, zakaj naj bi se sprejel ameriški ali evropski predlog zaščite geografskih označb, vendar pa se ne ve natančno kako se kupci odločajo pri nakupu vin – ali jim je cena najpomemnejša, ali poznajo pomen terroirja, ali jim geografska označba pomeni obljubo kakovosti itd. V nalogi je zato v zadnjem poglavju prikazana raziskava med ameriškimi in britanskimi potrošniki kako se odločajo pri nakupu vina v restavracijah ali v trgovinah in kaj so najpomembnejši dejavniki pri nakupni odločitvi.
Keywords: Geografska označba, Označba porekla, Zaščita geografske označbe ZDA, Zaščita geografske označbe EU, Zinfandel, Budweiser, Sporazum TRIPS, Reforma vinskega sektorja, Uredba 510/2006, Uredba 491/2009, Blagovne znamke EU, Blagovne znamke ZDA
Published in DKUM: 25.11.2011; Views: 3183; Downloads: 452
Full text (1,71 MB)