Search the digital library catalog

Abstract: Podjetništvo in ekonomska svoboda sta ključna elementa za razvoj in rast vsakega gospodarstva. Podjetništvo spodbuja inovacije, ustvarja nova delovna mesta in omogoča prilagajanje hitro spreminjajočemu se globalnemu okolju. S svojim prispevkom k razvoju novih tehnologij in storitev podjetniki ne le zadovoljujejo potrebe trga, ampak tudi ustvarjajo dodano vrednost, ki spodbuja širšo gospodarsko rast. Ekonomska svoboda pa je temeljna za ustvarjanje ugodnega okolja, v katerem lahko uspeva podjetništvo. Vključuje zaščito lastninskih pravic, stabilno pravno okolje, nizke davčne obremenitve in svobodno izbiro poslovnih praks. Ko imajo podjetniki svobodo in zaupanje, da bodo njihova prizadevanja varovana, so bolj pripravljeni tvegati in vlagati v nove projekte. V diplomskem delu preučujemo, kako različni vidiki ekonomske svobode vplivajo na podjetniško aktivnost v Sloveniji. Ekonomska svoboda, ki vključuje zaščito premoženjskih pravic, poslovno in finančno svobodo ter davčno obremenitev, je ključna za ustvarjanje ugodnega okolja za podjetnike. V Sloveniji so nekatere komponente ekonomske svobode že pozitivno vplivale na podjetniške namere in zaznane priložnosti, medtem ko druge, kot sta omejena finančna svoboda in visoka davčna obremenitev, za podjetništvo še vedno predstavljajo oviro. V nalogi analiziramo, kako lahko nadaljnje izboljšanje ekonomske svobode prispeva k povečanju podjetniške aktivnosti in predlagamo konkretne ukrepe na podlagi primerov iz držav z najvišjimi stopnjami ekonomske svobode, kot so Irska, Singapur in Švica.
Keywords: Ekonomska svoboda, podjetništvo, podjetniške namere, zaznane podjetniške priložnosti, Slovenija, povezava med ekonomsko svobodo in podjetništvom.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,46 MB)

Abstract: Večina kaznivih dejanj o korupciji in pranju denarja je bila obravnavnih, zato smo se odločili za njihovo povezavo kot poseben način raziskave. In sicer, kot dva elementa, ki ne samo da vplivata na žrtve, temveč vplivata na celi pravni sistem, politiko in ekonomijo. Korupcija, oziroma korupcijska kazniva dejanja so poseben del tega vpliva, ki so razdeljena na poglavja vezana na volilna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper uradne dolžnost. Termin korupcije je zelo težek za razkrivanje glede na to, da se niti ena od strank ne počuti kot žrtev kaznivega dejanja ter da imata obe strani od tega akta korist. Korupcijska kazniva dejanja so zapletena za razkriti, vendar glede na preprečevanje korupcije v zahodni Evropi so kar na visokem nivoju, večji problem predstavljajo države vzhodne Evrope, posebej ozemlja Sovjetske zveze. Vendar je v primerjavi z Azijo, Afriko, Centralno in Južno Ameriko korupcija v Evropi na veliko nižjem nivoju. Zelo pomembno vlogo na to, ima neodvisna sodna oblast in posebna zakonska regulativa, ki podrobno ureja vprašanje korupcije, kot in njeno samo inkriminacijo. Vse kar mora Slovenija narediti je, da omogoči boljše funkcioniranje same Komisije za preprečevanje korupcije. Pranje denarja, to je potreba vsakega storilca kaznivega dejanja, da umazan denar, ki je sprejet z izvršitvijo kaznivega dejanja, opere na različne načine. Obstajajo različni načini za pranje denarja, vendar Europol trdi, da največji problem pri spremljanju denarnih tokov predstavljajo slamnata podjetja, podjetja s katerim se plačuje z gotovim denarjem (kot so restavracije, bari, picerije), tudi kriptovalute (posebej tiste, ki se lahko uporabljajo anonimno). Kadar govorimo o kriptovalutah, ne mislimo se na vse, zato ker se samo 2 % pranja denarja vrši preko le teh, nekatere se lahko spremljajo, vendar se danes denar ne pere samostojno preko kriptovalut, temveč se meša z legalno prejetim denarjem, tako da se onemogoča spremljanje denarnih tokov. Pranje denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje (s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist) in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. V enem delu magistrske naloge smo pojasnjevali, da je korupcija kaznivo dejanje, kasneje pa, da je korupcija ena od faz pranja denarja. Razlog za to je, da sta kazniva dejanja povezana in da se njihov odnos lahko obravnava na dva načina, odvisno od perspektive. Kot faza pranja denarja se korupcija pojavlja v vseh fazah. Storilci korupcijskih kaznivih dejanj želijo svoj umazan denar oprati in zato pride do pranja denarja.
Keywords: Korupcija, pranje denarja, povezava med korupcijo in pranjem denarja, zakonska ureditev, način obrambe
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 383; Downloads: 68
Full text (678,10 KB)

Abstract: Mladi se danes soočajo s številnimi izzivi v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem. Srečujejo se s prekarizacijo dela in z negotovimi zaposlitvami, kar vpliva na njihovo ekonomsko varnost in dolgoročno načrtovanje. Prav tako se pojavlja problem neujemanja med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami na trgu dela, kar privede do presežka visoko izobraženih posameznikov v nekaterih panogah in pomanjkanja kvalificiranih delavcev v drugih. Mladi se pogosto sprašujejo, ali je njihova izobrazba resnično ključ do zaposlitve in ali bodo lahko uresničili svoje poklicne ambicije. V teoretičnem delu naloge smo definirali pojme mladih, izobrazbe in zaposlenosti ter jih med seboj povezali. Prek spletne ankete smo opravili empirični del, poleg ankete pa smo si pomagali tudi s podatki podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije in Eurostata. Na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da stopnja izobrazbe vpliva na delovno aktivnost mladih. Naši anketiranci so mnenja, da je izobrazba pomemben dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve za njih, hkrati pa jim pomaga pri razvoju kritičnega mišljenja in jih, v prihodnosti, usmerja. Za izboljšanje njihovega položaja priporočamo prilagoditev izobraževalnih programov potrebam trga dela, spodbujanje pridobivanja praktičnih izkušenj med študijem, omogočanje lažjega dostopa do podpore za samozaposlitev, nudenje aktivne podpore pri iskanju zaposlitve, spodbujanje vseživljenjskega učenja ter prilagoditev socialnih varnostnih sistemov. S temi ukrepi bi lahko izboljšali zaposljivost in ekonomsko stabilnost mlade generacije ter pomagali mladim pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Keywords: izobrazba, mladi, trg dela, zaposlenost, povezava med izobrazbo in zaposlenostjo
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 278; Downloads: 49
Full text (1,25 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Keywords: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Published in DKUM: 20.12.2022; Views: 1016; Downloads: 330
Full text (147,36 MB)

Abstract: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 838; Downloads: 53
Link to file
This document has many files! More...