| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1121
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
Živa Vidic, 2021, master's thesis

Abstract: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta
Published: 27.07.2021; Views: 20; Downloads: 0
.pdf Full text (1,57 MB)

2.
Rešitve pametnih mest v Sloveniji
Simon Žibert, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Keywords: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Published: 02.06.2021; Views: 133; Downloads: 35
.pdf Full text (2,37 MB)

3.
Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole
Andrej Velikonja, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011). Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate. Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti). Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike: – didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja, – načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole, – vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog, – vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Keywords: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Published: 25.05.2021; Views: 83; Downloads: 10
.pdf Full text (5,65 MB)

4.
Analiza in primerjava platform za razvoj pametnih pogodb na verigah blokov
Simon Brecl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu opisali osnovne koncepte tehnologije veriženja blokov in pametnih pogodb. Predstavili smo najbolj razširjene platforme, ki omogočajo razvoj in delovanje pametnih pogodb in jih lahko uporabimo za ustvarjanje javnega ali zasebnega omrežja verig blokov. Enakosti in razlike platform smo prikazali v primerjalni tabeli. Na podlagi analize smo za razvoj pametne pogodbe izbrali platforme Ethereum, Neo, EOS, Hyperledger Fabric in Quorum. V praktičnem delu smo z uporabo orodij, ki jih nudijo platforme, implementirali pametne pogodbe za izbran scenarij in delovanje testirali v lokalnih omrežjih. Na koncu smo pridobljene rezultate prikazali v tabeli in jih analizirali.
Keywords: tehnologija veriženja blokov, decentraliziranost, platforme, pametne pogodbe
Published: 13.05.2021; Views: 170; Downloads: 66
.pdf Full text (1,65 MB)

5.
Prometna varnost avtonomnih vozil
Aljaž Lipar, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Keywords: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Published: 21.04.2021; Views: 127; Downloads: 17
.pdf Full text (2,50 MB)

6.
Samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole
Tanja Herman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Za diplomsko delo je izbrano samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole. Izbrana je Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci, saj je šola na vasi, hkrati pa je prisoten interes, kako hitro lahko sledijo napredku v svetu in hitremu razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podlagi intervjujev je spoznano, kakšen je njihov šolski sistem, kako uspevajo razvijati digitalne kompetence in ali uspejo slediti sodobni informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ter je ob enem šoli pokazano, kako lahko sama izvede samoocenjevanje določenega področja in le-to uporabi za napredek ali dodano vrednost.
Keywords: samoocenjevanje, digitalne kompetence, IKT-tehnologija
Published: 01.04.2021; Views: 76; Downloads: 14
.pdf Full text (2,36 MB)

7.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, master's thesis

Abstract: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Published: 18.02.2021; Views: 169; Downloads: 43
.pdf Full text (1,18 MB)

8.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, master's thesis

Abstract: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Keywords: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Published: 16.02.2021; Views: 209; Downloads: 54
.pdf Full text (638,39 KB)

9.
Tehnologija veriženja blokov v povezavi z decentraliziranimi financami
Aljaž Tišler, 2020, master's thesis

Abstract: Tehnologija veriženja blokov je zaradi visokega vzpona kriptovalute Bitcoin začela pridobivati na popularnosti. Vzpon je prinesel tudi medijsko izpostavljenost, posledično pa so tehnologije začele raziskovati tudi multinacionalke, kot je Microsoft. Z razvojem bitcoina so se začele pojavljati tudi druge kriptovalute, kot je ethereum, ki je tehnologiji veriženja blokov dodal pametne pogodbe. S pametnimi pogodbami so nastale tudi decentralizirane finance, ki bodo služile kot temelj praktičnemu delu magistrskega dela. Najprej smo v magistrskem delu opredelili termin tehnologija veriženja blokov. Skozi zgodovino smo poizkušali predstaviti nastanek in ključne mejnike v razvoju tehnologije. Ker lahko tehnologijo veriženja blokov uporabimo za različne namene, smo opisali tudi tipe tehnologije in izpostavili ključne razlike med njimi. Vsak nov izum ali pripomoček ima svoje prednosti in slabosti. V delu smo tako predstavili obe plati in izpostavili, kakšne prednosti ima implementacija tehnologije veriženja blokov za podjetja ter posameznike. V nadaljevanju smo opisali enega ključnih dejavnikov za rast popularnosti tehnologije. Predstavili smo, kaj so kriptovalute, katere tipe poznamo in na katere skupine jih delimo. Za potrebe magistrskega dela smo opisali kriptovaluti bitcoin, ethereum in njune glavne alternative. Za zaključek smo izpostavili tudi možnost njihove uporabe v vsakdanjem življenju. Poglavju o kriptovalutah sledi poglavje decentraliziranih financ. Njihov glavni cilj je uporabnikom omogočiti uporabo finančnih storitev s pomočjo verige blokov. Med te storitve spadajo posojanje denarja, izposojanje denarja ipd. Najprej smo decentralizirane finance opisali in jih podrobno razdelili v kategorije. Tudi tukaj smo izpostavili prednosti in slabosti. Teoretični del se zaključi z opisom trendov in napovedi na obeh opisanih področjih. V empiričnem delu smo analizirali pet izbranih platform, na katerih je možno najeti posojilo. Najprej smo opisali kriterije za analizo, sledita opis in razlaga posamezne platforme. Na koncu smo naredili končno primerjavo in poizkušali izbrati najboljšo opisano platformo.
Keywords: kriptovalute, Ethereum, Bitcoin, decentralizirane finance, blockchain, tehnologija veriženja blokov
Published: 04.02.2021; Views: 326; Downloads: 120
.pdf Full text (1,08 MB)

10.
PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJE
Vera Svetec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Keywords: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Published: 01.02.2021; Views: 152; Downloads: 12
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica