1. A multi-task deep learning approach for landslide displacement prediction with applications in early warning systemsDamjan Strnad, Domen Mongus, Štefan Horvat, Ela Šegina, 2025, original scientific article Abstract: Accurate landslide displacement prediction is important for the construction of reliable landslide early warning systems (LEWS). Recently, deep neural networks have become the dominant approach for landslide displacement modeling. However, we show that focusing solely on low prediction residuals is not perfectly aligned with the goals of LEWS, where the emphasis is on precise forecasts near the warning threshold. This can result in poor efficiency of threshold-based warning prediction. We propose a multi-task approach to model training, where auxiliary targets are used to optimize the model towards the performance relevant for LEWS. The methodology is validated using the data from the deep-seated Urbas landslide in north-western Slovenia, which has been monitored by GNSS since 2019. Developing a displacement prediction model for Urbas is a step towards extending the existing wire-based mechanical alarm system. We employ a convolutional neural network for day-ahead displacement prediction using recent landslide activity, hydrometeorological measurements and seismological data. The proposed multi-task model retains a competitive score for warning prediction while achieving a significantly lower mean absolute error compared to the reference models. The proposed methodology is generally applicable and has the potential to improve the efficiency of landslide modeling in the context of LEWS.
Keywords: landslide displacement prediction, neural network, multitask learning, landslide early warning system, remote sensing, GNSS
Published in DKUM: 12.12.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (2,63 MB) |
2. Modelling and analysis of the ionospheric impact on observables in low earth orbit monitoring systems for gnss : master's thesisDominik Zdelar, 2024, master's thesis Abstract: Ionospheric errors in the ionosphere are a major source of signal delays in Global Navigation Satellite System (GNSS) propagation, particularly in the 250-400 km region of the ionosphere, where high electron density occurs. This thesis develops a model to estimate electron density at 300 km, focusing on improving predictions of ionospheric delays in signal paths between Medium Earth Orbit (MEO) and Low Earth Orbit (LEO) satellites. The model utilizes simulated orbits on specific dates to account for varying solar flux strengths and compares results with data from the Swarm mission. The findings aim to enhance GNSS delay estimation and navigation accuracy regarding ionospheric errors.
Keywords: ionosphere, GNSS, model, MEO, LEO
Published in DKUM: 06.02.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (40,01 MB) |
3. Overview of GNSS systems and their operationBoštjan Krošelj, Dalibor Igrec, 2022, original scientific article Abstract: In this paper, we present the beginnings of navigation and what it was that drove its development forward. We will also present the development of global navigation satellite systems, known as GNSS, as well as all the most important GNSS systems and their development. Finally, the basic operation of such systems and the differences between them will be presented.
Keywords: GNSS, GLONASS, Galileo, BeiDou, navigation, satellite
Published in DKUM: 30.10.2023; Views: 325; Downloads: 37
Full text (430,22 KB)
This document has many files! More... |
4. Vgrajen sistem za orientacijo v prostoru na osnovi inercijske merilne enote in sprejemnika GNSS : magistrsko deloUroš Burjek, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je opisan razvoj sistema za natančno določanje položaja in orientacije. Sistem temelji na nizkocenovnih in lahko dostopnih komponentah. Za določanje položaja smo uporabili sprejemnik GNSS, ki ga za izboljšanje določitve položaja s pomočjo kalmanovega filtra, združujemo z inercijsko merilno enoto. Inercijsko merilno enoto sestavljajo pospeškometer, žiroskop in magnetometer. S pomočjo žiroskopa in magnetometra določamo orientacijo merilne enote, na ta način pretvorimo pospeške izmerjene s pospeškometrom v koordinatni sistem sprejemnika GNSS.
V delu je predstavljeno delovanje sistema GNSS in Kalmanovega filtra. Hkrati so v delu zajeti različni koordinatni sistemi, ki jih potrebujemo za pravilno delovanje sistema. Opisano je tudi delovanje vgrajene programske opreme in njen razvoj. V zadnjem delu magisterskega dela so predstavljene meritve in delovanje merilnega sistema.
Keywords: GNSS, inercijska merilna enota, Kalmanov filter, vgrajen sistem
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1152; Downloads: 130
Full text (3,95 MB) |
5. Izdelava naprave za določanje lokacije s pomočjo tehnologije GNSS in RTK : diplomsko deloRok Bačnar, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo postopek načrtovanja in izdelave naprave za določanje lokacije, ki z uporabo tehnologij GNSS (ang. Global Navigation Satallite System) in RTK (ang. Real-time kinematic) omogoča izmero položaja merilnika z globalno napako pod 10 cm. V ta namen najprej predstavimo ustrezne protokole in uporabljene tehnologije. V nadaljevanju se osredotočimo na izbor komponent ter potek načrtovanja in izdelave same naprave. Na koncu predstavimo še izvedene teste, s katerimi smo prikazali natančnost sistema.
Keywords: GNSS, RTK, GPS, lokacija
Published in DKUM: 30.01.2020; Views: 1768; Downloads: 281
Full text (4,74 MB) |
6. Satelitski navigacijski sistemi ob uvedbi omrežij 5G : magistrsko deloDario Molnar, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni različni načini določanja položaja mobilnih naprav v celičnih omrežjih, določanje položaja z globalnimi navigacijskimi sistemi in hibridni načini določanja položaja. Raziskali smo tudi različne metode določanja položaja v naslednji, peti generaciji mobilnih celičnih omrežij (5G). V nadaljevanju smo s pomočjo mobilnih aplikacij primerjali delovanje in natančnost določanja položaja različnih metod. Testiranja smo opravljali na gosto naseljenem območju v mestu in na redko naseljenem območju na podeželju. Iz rezultatov meritev smo ugotovili, da je natančnost določanja položaja z globalnimi navigacijskimi sistemi veliko boljša kot določanje položaja v celičnih omrežjih ter da je natančnost globalnih navigacijskih sistemov na podeželju boljša kot v mestu.
Keywords: omrežje 5G, določanje lokacije, GNSS, navigacijski sistemi, pozicioniranje
Published in DKUM: 08.11.2019; Views: 1585; Downloads: 71
Full text (8,74 MB) |
7. Analiza smernic za izvedbo geotehničnih opazovanj: II. stopnja natančnosti geodetskih opazovanjGoran Tomiek, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil analizirati smernice za izvedbo geotehničnih opazovanj za drugi nivo natančnosti. Teoretični del je namenjen opisu merskih metod in opreme v geotehniki in geodeziji, težavam, ki spremljajo postopek meritev, ter ostalim parametrom, ki vplivajo na rezultate. Z geotehničnim monitoringom lahko obnašanje terena in objektov spremljamo predvsem pod terenom oz. v globini. Pregledali smo, ali se je v tem času na področju tehnologije in meritev geotehničnih opazovanj kaj bistvenega spremenilo. Geodezija pa zagotavlja meritve predvsem na površini in je kot taka zelo pomemben sestavni del za pridobitev celotne slike o obnašanju geotehničnega objekta predvsem na nestabilnih območjih. Zato je eden izmed ciljev proučiti tudi del Smernic, ki govori o povečanem nivoju natančnosti geodetskih meritev za potrebe geotehničnih preiskav in kako jih zagotavljati. Cilj je preveriti tudi, s katero opremo in na kakšen način dosegati to visoko natančnost meritev. V tem delu so zajete tudi praktične meritve in analiza rezultatov z dvema robotiziranima elektronskima instrumentoma in opremo GNSS.
Keywords: geotehnika, GNSS, natančnost, meritve, analiza
Published in DKUM: 26.02.2019; Views: 1513; Downloads: 113
Full text (2,06 MB) |
8. GNSS monitoring of geologically demanding areasBoštjan Kovačič, Boško Pribičević, Rok Kamnik, 2016, original scientific article Abstract: Displacement research using the three-dimensional global navigation satellite system (GNSS) as part of geodetic monitoring is becoming the key investigation for establishing a cause-and-effect relationships model between external natural factors, on the one hand, and the criteria that describes the level of functionality and safety of the observed natural or artificial object, on the other, in cases of motion of an object in space and time. The main objective of the deformation analysis is to confirm the stabilities of the reference points of a geodetic network, which are used to determine the movements of the control points that are stabilized on the observed objects. The assumption about the stabilities of certain reference points must be based on reasonable grounds, underpinned by measurements and proven by numerical methods. This is one part of the results of the deformation analysis when determining the extent of the movements and deformations. To do this a transformation is used in which a comparison is made between the coordinates of the points for two separate epochs. On the basis of the estimated transformation parameters, possible movements can be concluded within the reference points, i.e., on whether the datum parameters have changed. After confirming the stability of the geodetic network the coordinate differences of identical points measured within the different time windows can be determined as displacements and/or deformations of an object. In this paper one viaduct was assessed through geology and tectonic activities and also a load test of the viaduct was performed. The viaduct is in a quite active region, but the load test showed that the bridge response to the load is as expected.
Keywords: geodesy, geotehnics, monitoring, GNSS measurements, geology, deformation analysis, geodetic network
Published in DKUM: 18.06.2018; Views: 1784; Downloads: 103
Full text (630,78 KB)
This document has many files! More... |
9. PRIMERJAVA GEODETSKIH METOD NA ZAHTEVNEM GRADBENEM OBJEKTUMatic Reberčnik, 2017, diploma project paper Abstract: V projektni nalogi smo v uvodnih poglavjih predstavili različne načine izvajanja geodetskih meritev, ki jih v gradbeništvu uporabljamo pri analizi pomikov in deformacij gradbenih konstrukcij ter terena, na katerem so le-te postavljene. V nadaljevanju opisujemo terestične in GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) metode, ki smo jih uporabljali pri izvajanju meritev na izbranem premostitvenem objektu avtocestnega odseka v Sloveniji (zaradi varovanja podatkov ga imenujemo Objekt 1). Podrobneje smo razčlenili izvedbo geodetskih meritev, vključno s pripravo merilnih točk, obdelavo rezultatov meritev ter zagotovitvijo potrebne natančnosti meritev, ki smo jih opravili na danem objektu. Podrobneje prikazujemo tudi instrumentarij, ki smo ga uporabili na terenu pri geodetskem monitoringu. V nadaljevanju projektne naloge smo predstavili dobljene rezultate meritev ter finančno analizo uporabe posameznih metod geodetskih meritev na proučevanem premostitvenem objektu.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, GNSS, geometrični nivelman, elektronski tahimeter, pomiki, analiza
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 1751; Downloads: 326
Full text (22,73 MB) |
10. Geodetski monitoring na osnovi gnss opazovanj na nestabilnih tlehAndrej Drajzibner, 2017, master's thesis Abstract: Naloga predstavlja primer izvedbe geodetskega monitoringa z geološkimi raziskavami na nestabilnih tleh, združenega v praktičnem in teoretičnem delu.
V prvem delu so opredeljene GNSS-metode za spremljanje premikov plazov, prikazane so tudi geološko-hidrološke raziskave.
V vsakdanji praksi je uporaba globalnih navigacijskih sistemov in GNSS-metod izmere venomer pogostejša, saj so te preproste za uporabo. V primerjavi s klasičnimi terestričnimi metodami izmere v veliko primerih zagotavljajo hitrejšo in enostavnejšo geodetsko izmero.
V drugem delu je prikazan praktičen primer izvedbe monitoringa na izbranem območju. V namen prikaza praktičnega primera so bile v sklopu terenskih raziskav izvedene geološko-geomehanske raziskave tal in GNSS-meritve. Na podlagi teh je bilo mogoče spremljati pomike tal v daljšem časovnem intervalu. Dobljeni rezultati so omogočili ocenitev karakteristik tal in velikosti pomikov, na osnovi katerih smo oblikovali mnenje stanja območja in opredelili možne sanacijske ukrepe.
Keywords: GNSS monitoring, geodetske meritve, pomiki, geološke raziskave
Published in DKUM: 10.07.2017; Views: 1939; Downloads: 210
Full text (4,77 MB)
This document has many files! More... |
