Search the digital library catalog

Abstract: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Keywords: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 1703; Downloads: 150
Link to file

Abstract: V diplomski nalogi smo s pomočjo definicij in pogledov različnih avtorjev predstavili organizacijsko kulturo, zadovoljstvo zaposlenih in prisotnost čustev v organizaciji. Z raziskavo smo preverili, ali organizacijska kultura vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in v kakšni meri so na delovnem mestu prisotna čustva. Kot podlago za raziskavo smo uporabili raziskovalni projekt GLOBE, enega večjih projektov na področju raziskovanja organizacijske kulture. S pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika smo v prvem delu anketirance spraševali o obstoječem stanju v podjetju, pri tem pa smo uporabili devet dimenzij organizacijske kulture: odnos do moči, izogibanje negotovosti, družbeni kolektivizem, skupinski kolektivizem, enakopravnost spolov, odpornost, usmerjenost v prihodnost, usmerjenost v uspešnost in človečnost. V drugem delu smo od anketirancev želeli izvedeti, kako in v kolikšnem obsegu se na delovnem mestu kaže prisotnost čustev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so skupinski kolektivizem, odpornost zaposlenih, usmerjenost v prihodnost in usmerjenost v uspešnost tiste dimenzije organizacijske kulture, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da zadovoljni zaposleni na splošno izražajo pozitivno naklonjenost do podjetja in svojih sodelavcev, medtem ko so nezadovoljni zaposleni nenaklonjeni svojim sodelavcem in se na delovnem mestu pogosto soočajo s pojavom jeze.
Keywords: Organizacijska kultura, projekt GLOBE, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, čustvena inteligenca.
Published in DKUM: 05.09.2017; Views: 3554; Downloads: 169
Full text (1,35 MB)

Abstract: Disertacija se ukvarja z odvisnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti (tax compliance) od ukrepov fiskalnih administracij ter sprememb makroekonomskega okolja. Obravnavana so tri ključna področja, na katera se naloga osredotoča s pomočjo empirične in primerjalne analize. Prvo vprašanje, ki si ga naloga zastavlja, se nanaša na vpliv dejavnikov ekonomske krize na stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti. V ta namen je v nalogi testiranih več ekonometričnih modelov, ki vsi potrjujejo negativni vpliv recesije na različne kategorije, povezane s sposobnostjo in pripravljenostjo davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo pravilno, pravočasno in pošteno. V tej zvezi je poudarek na davčnem dolgu kot najbolj evidentnem indikatorju zmanjšanja stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, tako v okviru Slovenije, kot tudi v širšem kontekstu držav članic OECD. Hkrati analiza na primeru Slovenije podaja odvisnost v davčnih obračunih izkazanih prihodkov, pobranih javnofinančnih prihodkov ter posameznih kategorij davčnih prihodkov, od sprememb makroekonomskega okolja. Drugo vprašanje se osredotoča na učinkovitost ukrepov fiskalnih administracij pri zagotavljanju izpolnjevanja davčnih obveznosti. V predstavljenih modelih so na primeru Slovenije testirani učinki davčno inšpekcijskih nadzorov, davčne izterjave ter izrečenih kazni (glob) na odvisne spremenljivke, ki izražajo raven izpolnjevanja davčnih obveznosti. Rezultati modelov pokažejo, da imajo izmed pojasnjevalnih spremenljivk iz nabora ukrepov slovenske davčne uprave največjo moč vpliva globe, medtem ko se davčno inšpekcijski nadzori pokažejo kot manj pomembni. Istočasno pa opravljene empirične in primerjalne analize sugerirajo, da so ukrepi davčne uprave učinkovitejši, če so intenzivno ciljno usmerjeni na določeno področje (primer projekta prispevkov za socialno varnost) in primerno podprti s potrebnimi resursi (kadrovskimi in materialnimi). Posebej je podčrtan pomen davčne izterjave, kot najpomembnejšega sredstva fiskalne politike pri obvladovanju davčnega dolga ter kot relevantnega ukrepa pri pobiranju javnofinančnih prihodkov. Naloga ugotavlja, da davčna izterjava v Sloveniji izkazuje visoko učinkovitost, kar je dejstvo tudi v primeru primerjalnega pregleda za države članice OECD. Smiselnost ustreznega financiranja fiskalnih uprav je mogoče povezati tudi z analizo odvisnosti davčnega dolga na vzorcu držav članic OECD. Tretji vidik disertacije se osredotoča na možnosti za optimalnejše pobiranje davkov v Sloveniji in sicer je izpostavljen vpliv javnosti na povišanje zavedanja o koristih, ki jih prinaša z davki financirano javno dobro. Rezultati empirične analize namreč sugerirajo, da so aktivnosti slovenske davčne uprave pomemben, vendar ne edini dejavnik višje stopnje izpolnjevanja davčnih obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Faktorja, ki glede na ugotovitve analize predstavljata glavno razliko med pobiranjem prispevkov za socialno varnost ter ostalimi davki, sta možnost kazenskega procesiranja neplačnikov prispevkov za socialno varnost ter okrepljeno zavedanje javnosti o pomenu plačevanja prispevkov. Obe področji sta bili v zadnjem obdobju deležni večje pozornosti in intenzitete izvajanja določenih ukrepov. Tako se je pričelo dosledneje in bolj sistematično izvajanje kaznovalnih aktivnosti v primerih neplačevanja prispevkov za socialno varnost (vlaganje kazenskih ovadb), hkrati pa je zakonska možnost razkritij podatkov o plačanih prispevkih v primerjavi s preteklimi leti (ko ni bilo mogoče v takšni obliki preveriti ali so prispevki plačani) dvignila zavedanje javnosti o pomenu pravic, ki izhajajo iz plačanih prispevkov. To velja zlasti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je razumljivo, saj so pravilno obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osnova za neposredno koriščenje pravice iz tega naslova, to je pokojnine.
Keywords: inšpekcijski nadzori, globe, izvršba, davčni dolg, recesija, izpolnjevanje davčnih obveznosti
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 2452; Downloads: 334
Full text (2,03 MB)

Abstract: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Keywords: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Published in DKUM: 19.11.2010; Views: 3373; Downloads: 445
Full text (737,00 KB)