Search the digital library catalog

Abstract: The question of what motivates entrepreneurs to maintain and grow their ventures beyond the startup phase remains an underexplored aspect of entrepreneurship research. Using data from the Global Entrepreneurship Monitor, GEM (2023), this study examines four key entrepreneurial motivations among 103 established Croatian entrepreneurs who are making a difference in the world, building great wealth or a very high income, continuing a family tradition, and earning a living. Employing a multivariate multiple regression approach, we analyze how sociodemographic factors, opportunity perception, fear of failure, media influences, and sustainability-oriented mindsets (e.g., UN SDG awareness) influence these diverse motivations. Findings reveal distinct motivational patterns: socially responsible mindsets and awareness of the SDGs primarily drive the aspiration to “make a difference”, while age, perceived opportunities, and fear of failure reinforce the pursuit of wealth. Media narratives uniquely influence the intent to “continue a family tradition”, while necessity-driven motives—linked to fear of failure and lower growth ambitions—predominate among those aiming simply to “earn a living”. By applying a systems thinking approach, this research illustrates how interdependent factors create distinct motivational clusters, and it highlights the importance of tailored policies and support programs for established entrepreneurs seeking sustainable growth. It contributes to the interdisciplinary discourse on entrepreneurship, offering insights for policymakers, educators, and advisors working to foster resilient and innovative entrepreneurial ecosystems.
Keywords: entrepreneurial motivation, established entrepreneurs, systems thinking, entrepreneurship support policies, Global Entrepreneurship Monitor (GEM)
Published in DKUM: 09.07.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (513,71 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali podjetništvo mladih v Sloveniji in na Portugalskem, podatke obeh držav pa smo primerjali tudi z evropskim povprečjem. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali ekonomsko teorijo podjetništva, kasneje pa smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Pri podjetništvu mladih smo obravnavali starostno kategoriziranje in posebnosti podjetništva mladih, ki ga definirajo. Ugotovili smo, da se mladi podjetniki soočajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jim otežujejo vstop na trg, kot so finančne omejitve in pomanjkanje izkušenj. Drugi del naloge temelji na primerjalni analizi podatkov obeh držav, ki so bili zbrani v sklopu različnih raziskav o stanju podjetništva. Za analizo smo uporabili podatke raziskav Globalnega podjetniškega monitorja (GEM), raziskave Flash Eurobarometer (Evropska komisija) in raziskav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V analizi smo iskali podobnosti in razlike v razumevanju, obnašanju in načinu delovanja mladih podjetnikov v obeh državah. Pri tem smo ugotovili, da je podjetništva med mladimi na Portugalskem več kot v Sloveniji, a da je to lahko posledica nuje, saj je tudi podjetništvo iz nuje na Portugalskem višje kot v Sloveniji. Preverjali smo tudi prisotnost vrzeli med spoloma, ki je pokazala, da so razlike med spoloma v podjetništvu mladih na Portugalskem manjše kot v Sloveniji. Pri primerjanju motivacijskih dejavnikov smo ugotovili, da portugalske mlade za podjetništvo v najvišji meri motivira želja po neodvisnosti, medtem ko je v Sloveniji glavni dejavnik boljša možnost za dohodek. Raziskavo smo zaključili s primerjavo gospodarskih sektorjev, v katerih mladi podjetniki obeh držav najraje delujejo, in primerjavo podpornih programov ter spodbud, ki so mladim podjetnikom v obeh državah na voljo. Primerjava je pokazala, da tako portugalski kot tudi slovenski mladi podjetniki v največji meri delujejo v IT sektorju, podporno okolje za mlade podjetnike v Sloveniji pa je boljše od tistega na Portugalskem.
Keywords: Podjetništvo, podjetništvo mladih, Portugalska, Slovenija, primerjalna analiza, GEM.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,71 MB)

Abstract: Podjetništvo je koncept, o katerem se v sodobnem svetu veliko razpravlja, lahko kot izhod iz gospodarske ali finančne krize, zaradi katere smo brezposelni, lahko kot drug način zaslužka s formalno zaposlitvijo. Podjetništvo je dragocena kombinacija virov in procesov ustvarjanja delovnih mest. Da bi podjetnik izkoristil priložnost, mora imeti podjetniško idejo, priložnost in vire ali sredstva za ustanovitev podjetja, vključene morajo biti vse faze podjetniškega procesa, vključno z identifikacijo poslovnih priložnosti, razvojem poslovnega načrta in pridobitvijo virov, potrebnih za vodenje podjetja. Želja »biti sam svoj šef« žene podjetnice in podjetnike po vsem svetu, da sprejmejo socialna, psihološka in finančna tveganja ter si prizadevajo za ustanovitev in rast novih podjetij. Podjetništvo bi lahko imenovali »redka dobrina«, saj je neenakomerno porazdeljena med prebivalstvo. Ne gre le za osebne lastnosti, znanja in sposobnosti, ampak tudi za želje posameznikov. Posameznik ima lahko vsa potrebna znanja in veščine, a odločitev za podjetništvo je njegova osebna odločitev. Zaradi družinskih obveznosti in pomanjkanja časa za raziskovanja se poleg gospodinjskih del, vzgoje ter nege otrok podjetnice velikokrat znajdejo v stiski, oziroma jim to predstavlja oviro in stalen konflikt med vlogo podjetnice, žene in matere, ob misli za ustanovitev lastnega podjetja. V nalogi smo analizirali konkurenčne kazalnike treh podjetij, dokazati smo želeli, da so lahko podjetja, ki jih vodijo ženske podjetnice prav tako uspešne v poslu kot podjetja, ki jih vodijo moški podjetniki. Največji poudarek smo dali na primer slovenskega podjetja LA POPSI d. o. o., katerega smo primerjali s tremi konkurenčnimi podjetji (INDY & PIPPA d. o. o., INCOM d. o. o. in LUMI7 d. o. o.) in nato razložili dobljene rezultate. Za podjetje LA POPSI d. o. o. smo predstavili strategijo rasti, življenjski cikel, ter naredili napoved za prihodnost. Prav tako pa smo tudi analizirali dobljene rezultate posebne raziskave Globalni podjetniški monitor (Global Entrepreneurship Monitor - GEM) o ženskem podjetništvu z naslovom Women’s Entrepreneurship 2020/21, ki nakazuje, da je po vsem svetu 30,2 % anketiranih podjetnic pričakovalo, da bo v naslednjih petih letih zaposlilo šest ali več zaposlenih« (Elam in drugi, 2021). Želja »biti sam svoj šef« žene podjetnice in podjetnike po vsem svetu, da sprejmejo socialna, psihološka in finančna tveganja ter si prizadevajo za ustanovitev in rast novih podjetij. Podjetništvo bi lahko imenovali »redka dobrina«, saj je neenakomerno porazdeljena med prebivalstvo. Ne gre le za osebne lastnosti, znanja in sposobnosti, ampak tudi za želje posameznikov. Posameznik ima lahko vsa potrebna znanja in veščine, a odločitev za podjetništvo je njegova osebna odločitev. Zaradi družinskih obveznosti in pomanjkanjem časa za raziskovanja, se poleg gospodinjskih del, vzgoje ter nege otrok podjetnice velikokrat znajdejo v stiski, oziroma jim to predstavlja oviro in stalen konflikt med vlogo podjetnice, žene in matere, ob misli za ustanovitev lastnega podjetja. V nalogi smo analizirali konkurenčne kazalnike treh podjetij, dokazati smo želeli, da so lahko podjetja, ki jih vodijo ženske podjetnice prav tako uspešne v poslu kot podjetja, ki jih vodijo moški. Največji poudarek smo dali na primer slovenskega podjetja LA POPSI d. o. o., katerega smo primerjali s tremi konkurenčnimi podjetji (INDY & PIPPA d. o. o., INCOM d. o. o. in LUMI7 d. o. o.) in nato razložili dobljene rezultate. Za podjetje LA POPSI d. o. o. smo predstavili strategijo rasti, življenjski cikel, ter naredili napoved za prihodnost. Prav tako smo pa tudi analizirali dobljene rezultate posebne raziskave Globalni podjetniški monitor (Global Entrepreneurship Monitor - GEM) o ženskem podjetništvu z naslovom Women’s Entrepreneurship 2020/21, ki nakazuje, da je po vsem svetu 30,2 % anketiranih podjetnic pričakovalo, da bo v naslednjih petih letih zaposlilo šest ali več zaposlenih«
Keywords: Žensko podjetništvo, podjetništvo, intervju, konkurenčna analiza, raziskava GEM.
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 935; Downloads: 302
Full text (1,37 MB)

Abstract: Internacionalizacija podjetja postaja vedno pomembnejša za podjetja, poslovanje, rast in razvoj podjetja ter obstoj in ohranjanje svojega tržnega deleža. Internacionalizacija lahko poteka na različne načine. Na vstop na tuje trge vpliva veliko različnih dejavnikov. Zelo pomemben pri internacionalizaciji je vpliv kulture na poslovanje v tujih državah. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali kultura res vpliva na internacionalizacijo in poslovanje v tujini ter kakšna je njena vloga pri tem in ali se lahko zaradi kulture spremenijo poslovanje, oblika vstopa na tuji trg in komuniciranje na tujem trgu. V delu smo proučili kulturne dejavnike, model Lewisa, kulturne dimenzije po Hofstedu in vpliv vsega tega na poslovanje podjetja v tujih državah. Najbolj nas je zanimalo, kako se razlikuje poslovanje v Sloveniji, na Kitajskem in v ZDA ter kakšne so te razlike. Za proučevanje smo izbrali tri podjetja: KRKA, d. d., Agencija SPIN, d. o. o., in Tovarna olja GEA, d. o. o. Ugotovili smo naslednje: kulturni dejavniki pri nobenem od podjetij ne vplivajo na način internacionalizacije (način vstopanja na tuji trgi), vplivajo pa na poslovanje podjetja v tujih državah. Vsa podjetja so se srečala s kolektivizmom in spoštovanjem hierarhije na Kitajskem in počasnim poslovanjem ter z ostalimi kulturnimi dejavniki. V ZDA je zelo hiter tempo življenja. Ugotovili smo, da se primerjani profili držav po modelu Lewisa razlikujejo po obnašanju in poslovanju. Prav tako smo ugotovili, da se v različnih državah razlikuje ponudba, ker ljudje zaradi svojih navad povprašujejo po različnih izdelkih. Proučevali smo tudi podjetniško kulturo. Ta obsega odnos ljudi (posameznikov) do podjetništva, medijsko podpora podjetništva in to, koliko ljudi bi izbralo podjetništvo kot karierno pot. To je prav tako pomembno, saj če država in ljudje slabo podpirajo podjetništvo, je stanje le-tega v določeni državi slabo in tako je tam zelo težko poslovati. Značilnosti podjetništva so povezane tudi z razvitostjo države. Obstajajo tri vrste razvitosti države: faktorsko, učinkovitostno in inovacijsko gospodarstvo. V magistrskem delu smo primerjali eno državo, ki ima razvito faktorsko gospodarstvo – Indijo, tri države, ki imajo razvito učinkovitostno gospodarstvo – Kitajsko, Južno Afriko in Savdsko Arabijo, in tri inovacijske države – ZDA, Slovenijo in Avstralijo. Ugotovili smo, da imajo faktorska gospodarstva najslabše stanje podjetniške kulture.
Keywords: Internacionalizacija, kulturni dejavniki, podjetniška kultura, GEM-analiza, tuji trgi.
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 1204; Downloads: 168
Full text (3,41 MB)

Abstract: The book presents the results of the largest longitudinal study of entrepreneurship in the world, the Global Entrepreneurship Monitor. It is based on data collected in 2016 and before, and deals with the interconnectedness of entrepreneurship and economic development. This monograph brings the results of the study of entrepreneurship in Slovenia and compares them with the results of other countries. It is based on a joint methodology and performed within a closely linked and interconnected global network of researchers, allowing detailed international comparisons. The book enables a better understanding of societal values about entrepreneurship and the specific individual characteristics of persons, such as their perception of their own entrepreneurial capabilities, their ability to perceive business opportunities, their entrepreneurial intentions and their fear of failure. Because the survey monitored entrepreneurial activity in all phases of the life cycle (nascent, new and established businesses, business discontinuation), and according to the impact and type of activity, it delivers a comprehensive picture of entrepreneurship processes and their ecosystem. A substantial amount of attention is also devoted to entrepreneurial aspirations and the quality of the entrepreneurship ecosystem, since the latter may significantly foster (or constrain) entrepreneurial processes in a society.
Keywords: Global Entrepreneurship Monitor, GEM, entrepreneurship, economic development, entrepreneurship ecosystem
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 1730; Downloads: 233
Full text (2,38 MB)
This document has many files! More...