| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Friedrich Glausers Einfluss auf das Werk
Mateja Sagadin, 2008, undergraduate thesis

Keywords: švicarska književnost, kriminalni roman, Glauser, Friedrich, Dürrenmatt, Friedrich, naključje, Švica, kritika, diplomska dela
Published: 21.01.2009; Views: 3566; Downloads: 331
.pdf Full text (638,33 KB)

2.
KONSTRUKCIJA FIGUR DETEKTIVOV V ROMANIH DER RICHTER UND SEIN HENKER FRIDERICHA DÜRRENMATTA IN KURZER FRÜHLING JOSEPHA STRUTZA
Maja Bežan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z dvema romanoma, in sicer z romanom Friedricha Dürrenmatta Der Richter und sein Henker in romanom Jožeta Strutza Kurzer Frühling — Kratka Pomlad (prvi slovenski dvojezični kriminalni roman). Konkretneje sem se posvetila dvema glavnima figurama, in sicer Bärlachu (Der Richter und sein Henker) in Petku (Kurzer Fühling). Cilj tega dela je bil, raziskati ti dve figuri in primerjati rezultate. Če se pogovarjamo o kriminalnem romanu, takoj pomislimo na figuro detektiva, komisarja ali inšpektorja. Pri delu Dürrenmatta lahko govorimo o komisarju, a ga ne moremo uvrščati v skupino klasičnih detektivov, kar se kaže tudi pri delu Jožeta Strutza. Pri romanu Kurzer Frühling ne moremo govoriti o komisarju, ki bi bil v središču romana, govorimo pa lahko o inšpektorju Mangartu, ki deluje iz ozadja. Primer raziskuje reporter Petek, katerega v navednicah imenujem "komisar". Prav to pa je bil izziv, s katerim sem se spoprijela v tem delu: dve glavni figuri z različnima poklicema, vendar z istim oz. podobnim primerom, ki ga rešujeta. Hotela sem dokazati, da ti dve figuri, čeprav sta karakterno tako različni in prihajata iz različnih časov, vseeno lahko primerjaš in najdeš podobnosti. Oba rešujeta primer z umorom, zaupata samo lastnemu razumu, sta stratega in imata sposobnost pretvarjanja. Kar se tiče načina življenja, čustev, ljubezni, sta Bärlach in Petek kot "črno in belo." Vidne razlike so tudi v drugih elemntih obeh romanov. Čeprav Dürrenmattovega romana ne moremo prištevati v kategorijo klasičnih romanov, ima vseeno več lastnosti le-teh, kot pa roman Jožeta Strutza, ki temelji na poetičnosti, občutkih in delno tudi ekonomiji.
Keywords: Friedrich Dürrenmatt, Jože Strutz, kriminalni roman, Kurzer Frühling, Der Richter und sein Henker, detektivske figure
Published: 16.07.2010; Views: 1709; Downloads: 132
.pdf Full text (594,00 KB)

3.
BÄRLACH IN TSCHANZ PROTI CROSSU IN RUSKINU PRIMERJAVA FIGUR DETEKTIVOV V DÜRRENMATTOVEM ROMANU SODNIK IN NJEGOV RABELJ IN JAMESA PATTERSONA ZBOGOM, DEKLETA!
Mitja Anžel, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V pričujoči diplomski nalogi sem raziskal, kdo je detektiv, kakšne so značilnosti kriminalnega romana in kateri avtorji so pripomogli k njegovi uveljavitvi. Osrednji del naloge pa predstavlja ugotovitev, da sta se Friederich Dürrenmatt in James Patterson na svojevrsten način odmaknila od tradicionalnega kriminalnega romana. Predstavil sem tudi življenjepisa Friedricha Dürrenmatta in Jamesa Pattersona. Analiziral sem njuna romana Der Richter und sein Henker in …denn zum Küssen sind sie da/Zbogom, dekleta! poiskal pa sem tudi podobnosti in razlike med detektivi iz omenjenih dveh romanov.
Keywords: Detektiv, primerjava, Friedrich Dürrenmatt, James Patterson
Published: 12.09.2011; Views: 1966; Downloads: 60
.pdf Full text (498,76 KB)

4.
Ivan Hribovšek in Friedrich Hölderlin
Dejan Kos, 1991, original scientific article

Keywords: komparativistika, Hribovšek Ivan, Hölderlin Friedrich
Published: 10.07.2015; Views: 465; Downloads: 23
.pdf Full text (3,67 MB)
This document has many files! More...

5.
Samospoznanje pri Platonu, Friedrichu Wilhelmu Nietzscheju in Emmanuelu Mounieru
Uroš Cvelbar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo temo samospoznanja in samospoznavnega procesa. Platon (s Sokratom), Nietzsche in Mounier so tisti filozofi, s pomočjo katerih smo zelo dobro spoznali filozofsko širino in globino obravnavane teme. Raziskali smo, kašen vpliv in kakšne implikacije ima samospoznanje na družbo in njeno politično življenje. Pri Platonu smo se osredinili na njegov dialog Alkibiad Prvi, v katerem zelo nazorno pokaže proces samospoznanja in njegovo praktično vrednost. Obrat v interpretaciji se zgodi, ko Platonovo samospoznanje obravnavamo v okviru spoznavanja samega sebe kot individualnega bitja v nasprotju z običajno interpretacijo. Večina interpretov Platonovo samospoznavanje obravnava kot splošno spoznanje samega sebe, torej človeške vrste. Ta obrat omogoča, da že pri Platonu razberemo ključne nastavke za vse poznejše teorije o samospoznanju oz. vzpostavitvi osebne identitete. Pri politični implikaciji obravnavamo Platonovo preslikavo posameznikovega psihološkega stanja na različne stanove v družbi oz. celo na državne ureditve. Pri Nietzscheju raziskujemo radikalno kritiko vseh pozitivnih izjav in definicij o samospoznanju. Vendar se Nietzschejeva pozicija izkaže za nezadostno: poleg tega da se pojavi problem subjektivistične filozofije, ki zapade v relativizem, z njegovimi pojmi ne moremo vzpostaviti konstruktivnega dialoga ali smiselnega sistema. Mouniera smo obravnavali kot enega glavnih predstavnikov personalizma. Izkaže se, da je s pojmom oseba in svojim aktivnim družbenim delovanjem posegel v politično prihodnost Evrope. Ob nenehnem preseganju samega sebe in svojih trenutnih danosti je ena ključnih lastnosti osebe prav aktivno delovanje, usmerjeno k drugemu in za drugega.
Keywords: Sokrat, Platon, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, samospoznanje, samospoznavanje, sebstvo, oseba, personalizem, jaz
Published: 14.10.2016; Views: 917; Downloads: 71
.pdf Full text (803,90 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica