1. Delovanje obrambnih mehanizmov policistov v pritožbenih postopkih in njihovo ocenjevanje pritožbenega postopkaAleksander Koporec Oberčkal, Robert Šumi, Simon Vindiš, 2003, published professional conference contribution Keywords: pritožbeni postopek, policisti, obrambni mehanizem, teorije osbnosti, Freud, življenski slog, čustva, reševanje pritožb
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 231; Downloads: 6
 Full text (174,07 KB) |
2. Umetnost 1. polovice 20. stoletja kot izhodišče za specifično terapevtsko produkcijoTanisa Jahić, 2019, master's thesis Abstract: Umetnost 20. stoletja je zaznamovala drugačnost, ki je postavila temelje delovni terapiji in tako postala tudi pomembno terapevtsko sredstvo v sodobni medicini. V prvem delu se dotaknemo začetkov in pomembnih dogodkov v umetnosti prve polovice 20. stoletja, kjer predstavimo nekaj primerov, ki so že elaborirani v okviru študij o nezavednem, Freudovo in Jungovo analizo, ki je vplivala na takratno avantgardo. Skušamo orisati, zakaj so likovna dela psihotičnih pacientov pritegnila takrat delujoče umetnike, da so zavrnili tradicionalne vrednote ter spremenili način in pristope k likovnemu delu. Temeljni cilj je proučiti, ali spoznanja iz univerzalne likovne produkcije, tako pretekle kot sedanje, lahko pomagajo oziroma so pomagala k izoblikovanju kvalitativnih prijemov za terapevtsko delo. Predpostavljamo, da primeri iz zgodovine umetnosti pomagajo pri razumevanju del pri specifičnih skupinah. Nadaljujemo z orisom likovne terapije, s primerjavo z edukacijo, z vlogo terapevta pri likovnih terapijah, s pristopom do likovnega dela in z analizo pacientovega ustvarjalnega dela. Cilj empiričnega dela je, preveriti že znane metode v prakticiranju likovnih terapij na Oddelku za psihiatrijo v Mariboru. Pri tem smo zasledovali način izbire motivov in posebnosti ob izbiri ter poskušali s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti vzroke za takšne odločitve. Sledila je še interpretacija teh v dialogu z likovnih terapevtom.
Keywords: modernizem, Art Brut, dadaizem, nadrealizem, Freud, likovna terapija, psihiatrija
Published in DKUM: 27.01.2020; Views: 1431; Downloads: 265
Full text (5,18 MB) |
3. A Psychological Analysis of a Post Modern Adaptation of The TempestDeja Kučer, 2017, master's thesis Abstract: The master’s thesis A Psychological Analysis of a Post Modern Adaptation of The Tempest deals with scientific analysis of the underlying themes which are common to the play The Tempest (1610–11) from Elizabethan era and its modern adaptation, a science fiction film Forbidden Planet (1956). I focus on character analysis and continue with Freud’s psychological theory focusing on two models of human psyche, in which according to the structural model the psyche consists of three entities: id, ego and superego. The other model of the human psyche is the topographical model, where I explain the differences between the unconscious and conscious mind. I also present Freud’s theory of dreams. In addition, I link Freud’s theory to the two literary works. The analysis shows what consequences can occur if one’s id, as a source of aggressive drives, gets too strong and acts only to satisfy its primeval impulses. Through parallelism between magic and technology I found that technology has the greatest impact on the one who possess it.
Keywords: The Tempest, Forbidden Planet, adaptation, Freud, id, dreams, magic, technology
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 1682; Downloads: 181
Full text (1,08 MB) |
4. LATENTNO V SÜSKINDOVEM ROMANU PARFUMValerija Korošec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira roman Parfum s pomočjo freudovskih psihoanalitičnih konceptov, pri čemer so obravnavani glavni lik Jean-Baptiste Grenouille, stranski liki, njihovi medsebojni odnosi ter pomen simbolov, fantazij in sanj, ki se pojavijo v romanu. Analiza je pokazala, da je Grenouille, zaradi izgube matere in zavračanja v otroštvu, patološka osebnost, ki ne razvije vesti (superega). Njegovo delovanje usmerja nezavedno, ki hlepi po ugodju. To ugodje pa mu prinašajo vonji, saj so ti njegov libidinalni objekt. Še posebej močno fiksacijo libida predstavlja vonj deklice z mirabelami, ki jo umori. Ob umiku v rov na Plomb du Cantal se mu zgodi regresija libida na vonj umorjene deklice, ki s pomočjo fantazij izoblikuje Grenouilla v narcisoidnega psihopata. Ugotovili smo, da stranske like odlikuje nemoralnost, ki izhaja iz nebrzdanih, prepovedanih želja, kar odločilno vpliva na njihove odnose z glavnim likom, obravnavane skozi učinek, izkoriščanje in krivdo. Med simboli vonj simbolizira resnico, medtem ko je parfum simbol za laž. S tema simboloma smo razložili tudi sporočilo romana, ki je povezano z vprašanjem fenomenologije zla v družbi. Odgovor na vprašanje, kako zlo nastaja, se uveljavlja in posledično zmaga, smo našli v freudovski strukturi osebnosti oz. v zmagi gonov nad superegom posameznika. Posamezniki so namreč tisti, ki v zameno za lastne koristi omogočajo zlu, da sčasoma postane vsemogočno in preraste v množično zablodo družbe. Ker se Süskindova družba nikdar ne ustavi, da bi povohala smrad lastne resnice in ji je posledično onemogočeno vsakršno spoznanje o sami sebi, je obsojena na večno pojavljanje zla (na Jean-Baptiste Grenouille).
Keywords: Sigmund Freud, psihoanaliza, nezavedno, sanje, fantazije, simboli, Patrick Süskind, Parfum, literatura, roman
Published in DKUM: 06.06.2013; Views: 3792; Downloads: 566
Full text (912,04 KB) |
5. THE COLLECTOR - A FREUDIAN INTERPRETATIONValerija Korošec, 2012, undergraduate thesis Abstract: The purpose of this diploma seminar is to give an in-depth Freudian reading of the novel The Collector by John Fowles and apply basic Freudian psychoanalytic concepts to it, with the intent to analyse the main characters, the relations between them and the meaning of dreams and symbols which appear in the novel. The analysis has shown that the actions of the main character can be explained with Freud's theory of Self and other psychoanalytic concepts: the main character has been marked with the loss of his mother in his childhood that he is not willing to accept. Due to his unconscious wish to get her back in his childhood, he fixated his libido on butterflies, which became a symbol for his lost mother. After winning money on the football pools, the main character is abducted by his unconscious wishes, his Id, which causes a transfer of his libido from butterflies to young women. As he suffers from an unresolved Oedipus complex, he is incapable of having sexual intercourse, so he seeks in women the image of his ideal mother, who would satisfy his infantile sexuality. The ideal mother is unattainable, so he must satisfy his sexual desires through sadistic acts directed against women. As he is condamned to kidnapp and torture women forever, he can be considered a serial killer in evolution.
Keywords: Freud's psychoanalysis, dreams, symbols, John Fowles, The Collector, Unconscious, literature, novel.
Published in DKUM: 29.01.2013; Views: 3305; Downloads: 241
Full text (300,56 KB) |
6. Vzrok in izvor prepovedi incestaUrška Pungartnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s pojasnitvijo nastanka prepovedi ali tabu incesta v družbi. Incest je spolni odnos med dvema krvnima sorodnikoma, ki sta si prepovedana za spolno združitev preko družbene prepovedi ali tabuja incesta. Prepoved incesta je univerzalna, le kategorije prepovedanih posameznikov za spolno združitev se med družbami razlikujejo. Prepoved incesta ni nastala v primitivni družbi zaradi strahu posameznikov pred dotikom ali stikom s sveto substanco totema, ki je bila še posebej izrazita pri ženskah v času menstruacije, kot je menil Durkheim, prav tako prepoved incesta ni nastala zaradi posameznikove naravne želje po incestu, kot je menil Freud. Prepoved incesta je nastala skupaj z eksogamijo kot sredstvo, ki pripomore k menjavi žensk med različnimi družbenimi skupinami ali linijami sorodnikov, da se med njimi preko žensk vzpostavlja zavezništvo in širitev medsebojnih odnosov ter samih sorodstvenih linij ali družbenih skupin, kar ima velik pomen za njihovo preživetje in za preživetje celotne družbe.
Keywords: incest, prepoved incesta, tabu incesta, Emile Durkheim, Sigmund Freud, Claude Lévi-Strauss
Published in DKUM: 27.02.2012; Views: 4279; Downloads: 923
Full text (554,84 KB) |
7. Nekatere najpomembnejše osebnostne teorije in njihov kriminološki pomenInes Ratković, 2009, undergraduate thesis Abstract: Človekova osebnost je nekaj zelo posebnega, izvirnega in samosvojega v človeku, zaradi nje postane človek enkraten. Izoblikuje se s prepletanjem osebnih psihofizičnih lastnosti in značilnosti družbenega okolja, ki je prav tako pomemben dejavnik pri njenem oblikovanju. Tako ima vsak človek, ki so ga objektivni pogoji oblikovali, motivirali in pognali na inkriminirano dejavnost, določeno strukturo svoje osebnosti, katera se odlikuje z mnogimi, individualno izraženimi lastnostmi. Nekatere osebnostne lastnosti so tako odločilnega pomena tudi za razvoj agresivnosti pri posamezniku. Kot so številne in raznolike vede in definicije o agresivnosti, so številne tudi razlage osebnostnega delovanja - teorije osebnosti, ki predstavljajo končno stopnjo preučevanja osebnosti. Tako lahko pomembnejše teorije osebnosti razvrstimo v nekaj skupin, glede na to, kam umeščajo izvor osebnosti in kje vidijo njeno težišče. Izvor ali težišče je lahko oseba sama, njena biološka podlaga (biološke teorije), motivi (motivacijske teorije, psihodinamske in humanistične teorije), poteze (strukturne teorije), kognitivne značilnosti (kognitivne teorije) ali pa njeno okolje, dražljaji (vedenjske teorije), socialne situacije in socialno učenje (socialne teorije). Obstajajo tudi teorije, ki skušajo uravnoteženo obravnavati osebnostne in okoljne dejavnike kot izvore osebnosti (funkcionalne, integralne, interakcionistične in socialno-kognitivne teorije). V diplomski nalogi sem se osredotočila na eno samo skupino osebnostnih teorij in sicer na psihodinamske teorije osebnosti ter njihove najpomembnejše predstavnike (Freud, Adler, Jung, Horney, Fromm), poglede na osebnost, prestopništvo in agresivnost podrobneje predstavila. Ob spoznavanju teorij osebnosti človeka sem tako prišla do zaključka, da v bistvu tista »prava« teorija ne obstaja. Vsaka izmed njih zajema razlage iz svojega zornega kota in tako predstavlja le del celostne teorije osebnosti. Šele, ko združimo vsebino vseh opredeljenih teorij in uzremo širši objektiv, lahko govorimo o sistemu, ki razlaga osebnost kot takšno. A vseeno bo del osebnosti verjetno zmeraj ostal nerazložljiv in skrivnosten, kar žene ter bo gnalo k novim razmišljanjem in odpiralo vrata morda nastanku novih teorij osebnosti človeka.
Keywords: Človekova osebnost, osebnostne lastnosti, agresivnost, teorija osebnosti, psihodinamske teorije, Freud, Adler, Jung, Karen Horney, Fromm.
Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 7486; Downloads: 1342
Full text (2,91 MB) |
