Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomskega dela je optimizirati postopek predobdelave cvetnega prahu z namenom izolacije ekstraktov z visoko vsebnostjo antioksidantov ter vitaminov. Uporabili smo različne ekstrakcijske metode; ultrazvočno ekstrakcijo, hladno in vročo maceracijo ter ekstrakcijo po Soxhletu. Pri vseh ekstrakcijah smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 % etanol). Z različnimi postopki predobdelave materiala (mletje v električnem mlinčku, trenje s terilnico in z dušikom pod tlakom) in omenjenimi postopki ekstrakcije smo dobili 16 različnih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali izkoristek in spektorfotometrično določevali mikronutriente in sekundarne metabolite kot so vitamin C, fenolne spojine in proantocianidini ter antioksidativni učinek. Kromatografsko smo poskušali določiti še vitamine (A, D in E ). S predobdelavo cvetnega prahu smo pridobili različne strukture in velikosti materiala, kateremu smo s sejalno analizo določili najpogosteje zastopano zrno in izračunali koeficient enakomerne zrnatosti. Ekstrakte smo ovrednotili s kvalitativno in kvantitativno analizo vsebnosti želenih komponent. Rezultati kažejo da na kakovost ekstrakta vplivajo različni dejavniki, kot so izbira topila, postopki obdelave pred ekstrakcijo, čas in temperatura ekstrakcije ter ustrezna ekstrakcijska metoda. Postopek predobdelave bistveno vpliva na izkoristek ekstraktov, saj izzove spremembo v mikrostrukturi cvetnega prahu. Med določevanjem vsebnosti komponent v cvetnem prahu smo opazili vpliv temperature in časa. Za čimboljše vsebnosti antioksidativne aktivnosti, totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka se je med ekstrakcijami potrebno izogibati visokim temperaturam. Veliko nižje vsebnosti kot z ostalimi ekstrakcijskimi metodami dobimo ravno s Soxhletovo ekstrakcijo v primeru določevanja vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka. Opazimo da je predobdelava z dušikom pod tlakom in kombinacija tlaka in mletja v večini primerov dala najboljše rezultate.
Keywords: cvetni prah, predobdelava, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, proantocianidini, vitamini
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 351; Downloads: 0
Full text (7,01 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge je bil določiti optimalno konvencionalno ekstrakcijsko metodo za izolacijo fenolnih spojin iz navadnega ožepka. Izvajali smo hladno maceracijo, toplo maceracijo, ekstrakcijo po Soxhletu, ekstrakcijo z ultrazvokom, hladno maceracijo z mešanjem in toplo maceracijo z mešanjem, pri čemer smo kot topilo uporabili etanol. Na podlagi kvantitativne analize s Folin-Ciocalteu reagentom smo sklepali, da je najustreznejša ekstrakcijska metoda za pridobitev fenolnih komponent iz navadnega ožepka ekstrakcija z ultrazvokom, saj smo s to metodo pridobili najvišjo vsebnost totalnih fenolov, in sicer 53,074 mg GA/g ekstrakta. S pomočjo programa Design Expert smo naredili eksperimentalni načrt za ekstrakcijo z ultrazvokom pri čemer smo spreminjali temperaturo in čas. Pri predlaganih pogojih smo izvedli ekstrakcije in po evalvaciji rezultatov s programom Design Expert pro 13 prišli do ugotovitve, da dobimo največ fenolnih spojin, če izvajamo ekstrakcijo v temperaturnih intervalih med 52 in 65 °C v trajanju od 30 do 60 min ter med 52 in 61°C in v trajanju od 5 do 8 min. Nato smo z mikrodilucijsko metodo določali minimalne inhibitorne vrednosti (MIC) za naslednje mikroorganizme: S. aureus, E. coli in C. albicans. Rezultati kažejo, da bodo najnižje MIC vrednosti (1,3 – 2 mg/mL) za S. aureus v temperaturnem intervalu med 43 in 65 °C in trajanju od 45 do 60 min, MIC v primeru C. albicansa (0,13 – 0,42 mg/mL) pa v temperaturnih intervalih med 38 in 63 °C v trajanju od 25 do 60 min, med temperaturami 25 in 32 °C v trajanju 20 – 49 min ter med temperaturami 52 in 61 °C v trajanju 5 do 8 min. Zavrtje Gram negativne bakterije E. coli je bilo neuspešno v koncentracijskem območju 0,012 - 6,370 mg/mL. S primerjavo dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da v določenih intervalih, kjer so nizke MIC vrednosti, dobimo visoko vsebnost totalnih fenolov.
Keywords: izolacija, Design Expert, fenolne spojine, MIC, optimizacija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 318; Downloads: 0
Full text (3,15 MB)

Abstract: Z uporabo denzitometrije in analize slik je bila razvita platforma na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo 93 fenolnih spojin s sedmimi detekcijskimi reagenti na treh stacionarnih fazah (HPTLC: silikagel, silikagel F254 in celuloza). Platformo sestavljata: baza slik, dokumentiranih pri vidni svetlobi, 254 nm in 366 nm, in baza absorpcijskih spektrov (190–800 nm) spojin. Slike in spektri so bili posneti pred derivatizacijo in po derivatizaciji z vsemi sedmimi detekcijskimi reagenti. Platforma omogoča večdimenzionalno primerjavo in s tem odpira veliko možnosti za načrtovanje študij in podporo pri kemijskih analizah. Primerjamo lahko več faktorjev, ki vključujejo: stacionarne faze, svetlobo za detekcijo (pri dokumentaciji), absorpcijske spektre z maksimumi, derivatizacijske reagente, skupine in podskupine fenolnih spojin, posamezne fenolne spojine itd. Uporabni potencial platforme je predvsem v načrtovanju analiz fenolnih spojin (izbor optimalnih pogojev detekcije) v vzorcih s kompleksnimi matricami, kot so vzorci hrane in rastlinski ekstrakti. Platforma je bila uporabljena za izbor optimalnih pogojev detekcije pri kvantitativnih analizah resveratrola v 20 prehranskih dopolnilih. Analize, izvedene z metodo na osnovi tankoplastne kromatografije visoke ločljivosti v povezavi z denzitometrijo, so pokazale, da se pri kar 95 % izdelkov določene vsebnosti ne ujemajo z deklariranimi vsebnostmi in da so pri 55 % izdelkov določene vsebnosti večje od deklariranih. Pri 25 % izdelkov so določene vsebnosti na enoto presegale predpisano najvišjo dovoljeno raven za prehranska dopolnila s trans-resveratrolom (150 mg/dan). Preverjena je bila skladnost označb 22 prehranskih dopolnil z regulatornimi zahtevami za označevanje hrane in prehranskih dopolnil. Večina označb je vsebovala potrebne informacije, a so bile prisotne tudi številne napake.
Keywords: HPTLC, fenolne spojine, detekcijski reagenti, prehranska dopolnila, označevanje živil
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 586; Downloads: 0
Full text (5,44 MB)

Abstract: Med je naravno živilo, ki se že stoletja uporablja v prehrani, danes pa postaja vedno bolj priljubljeno zaradi svojih zdravilnih lastnosti, ki jih ima na telo. Razlog za povečano povpraševanje po medu je visoka vsebnost fenolnih spojin in njihovih antioksidativnih lastnosti. V diplomski nalogi smo preverili, kakšna je vsebnost bioaktivnih komponent v različnih vrstah medu. Z uporabo maceracije, ultrazvočne ekstrakcije in ekstrakcije na trdni fazi smo izolirali fenolne spojine. Zanje velja, da v telesu v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami delujejo antioksidativno, antidiabetično, protimikrobno, protivnetno ter preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Pripravljenim vzorcem medu smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in ogljikovih hidratov ter preverili antioksidativno aktivnost z DPPH, FRAP in CUPRAC metodo. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) smo kvantitativno in kvalitativno določili vsebnost osmih fenolnih spojin v vzorcih medu. V diplomski nalogi smo iz medu uspešno izolirali fenolne spojine in potrdili hipotezo, da se vsebnosti fenolnih spojin razlikujejo glede na vrsto medu. Ugotovili smo, da število skupnih fenolnih spojin vpliva na antioksidativno učinkovitost, saj so vzorci z višjo vsebnostjo celokupnih fenolov izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili slabo primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja. V metanolnih vzorcih medu smo določili najvišji delež kavne kisline in katehina, v nakisanih vzorcih pa je prevladovala tudi galna kislina. V vzorcih za čiščenje fenolnih spojin smo zaznali le elagno kislino, v očiščenih vzorcih pa največ elagne kisline in katehina. Potrdimo lahko hipotezo, da je med zaradi svoje sestave zelo kompleksen medij za izolacijo fenolnih komponent, saj sladkorji in druge komponente v medu motijo določitev fenolnih spojin.
Keywords: med, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, LC-MS/MS, testi antioksidativnosti
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 693; Downloads: 182
Full text (6,92 MB)

Abstract: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja. Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode. V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Keywords: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Published in DKUM: 08.12.2021; Views: 1102; Downloads: 208
Full text (2,51 MB)