| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Varstvo okolja v sodni praksi evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko delo
Jaka Planinšek, 2024, master's thesis

Abstract: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo. Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje. Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Keywords: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 46; Downloads: 33
.pdf Full text (1,23 MB)

2.
Žvižgaštvo: zakonska ureditev in praksa evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo
Vid Pajer, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je raziskan koncept žvižgaštva, ki se pojavlja znotraj novinarskih virov. V začetku naloge je opisana njegova zgodovina, definicije in razlaga pojma, nato so predstavljeni zakoni, ki se nanašajo na varovanje novinarskih virov in prijaviteljev nepravilnosti. Na koncu je izvedena analiza in primerjava primerov zaščite novinarskih virov Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovljeno je bilo, da je žvižgaštvo vedno bolj aktualna tema. Žvižgači so v Republiki Sloveniji pravno dobro zaščiteni, novinarji pa so dolžni spoštovati njihovo željo po anonimnosti, dokler je ne pretehta javni interes.
Keywords: žvižgaštvo, Evropsko sodišče za človekove pravice, novinarski vir, zakon
Published in DKUM: 12.11.2019; Views: 2166; Downloads: 317
.pdf Full text (446,04 KB)

3.
Mednarodno kazensko sodišče in neodvisna preiskava (študija primerov) : magistrsko delo
Luka Bulovec, 2018, master's thesis

Abstract: Mednarodno kazensko sodišče nima lastnih preiskovalcev v smislu naddržavne policije s polnimi pooblastili za preiskavo kaznivih dejanj v svoji pristojnosti. Pri pridobivanju informacij, preiskovanju kaznivih dejanj in pregonu njihovih storilcev je močno odvisno od sodelovanja držav, različnih mednarodnih in nevladnih organizacij in drugih zunanjih virov. S študijo različnih odločitev, ki jih Mednarodno kazensko sodišče sprejema v okviru svojega dela, poskušam ugotoviti, kako ti s svojim sodelovanjem ali nesodelovanjem vplivajo na preiskavo, pregon in nadaljnje odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča v kazenskem postopku. Kako njihovo sodelovanje ali nesodelovanje vpliva na delo preiskovalcev Mednarodnega kazenskega sodišča. Kakšne dokaze lahko pridobijo in kako močni so. In vpliv, ki ga imajo različne okoliščine in dejanja preiskovalcev na njihovo dopustnost in dokazno vrednost. Kako Mednarodno kazensko sodišče poskuša zmanjšati njihov vpliv na preiskavo in nadaljnje odločitve in kakšne možnosti ima za uveljavljanje svojih odločitev v praksi. Z nadaljnjo primerjavo s podobnimi primeri in odločitvami iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ugotavljam, ali imajo ta dejanja in okoliščine v preiskavi podobne posledice za kazenski postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, kot bi ga imela, če bi bile njegove odločitve podvržene presoji Evropskega sodišča za človekove pravice. In kako se njihova preiskava ujema z zahtevami za neodvisno preiskavo, ki jih je s svojo prakso določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. V zaključku povzamem bistvene ugotovitve in na njihovi podlagi predlagam nekaj rešitev, ki bi lahko povečale možnost izvedbe uspešne neodvisne preiskave kaznivih dejanj v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.
Keywords: magistrska dela, mednarodno kazensko sodišče, rimski statut, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, preiskava
Published in DKUM: 10.12.2018; Views: 1645; Downloads: 216
.pdf Full text (1,70 MB)

4.
Slovenija pred evropskim sodiščem za človekove pravice
Simona Germšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu je eno pomembnejših Sodišč s katerimi se zagotavlja uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ustanovljeno je bilo na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na Evropsko sodišče za človekove pravice se lahko pritoži vsaka država pogodbenica z državno pritožbo ali posameznik z individualno pritožbo, če menijo, da jim je bila kršena pravica določena s Konvencijo. V diplomskem delu je predstavljeno Evropsko sodišče za človekove pravice, njegova organizacija in delovanje, postopek pred Sodiščem, ki se začne s pritožbo, nadaljuje z ugotavljanjem sprejemljivosti, obravnavanjem vsebine pritožbe do sodbe. Opisano je branje sodb ter njihovo izvrševanje. Jedro diplomskega dela sestavlja obravnava štirih primerov Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in sicer Milena Volk proti Sloveniji, Furman proti Sloveniji, Čeferin proti Sloveniji ter Vaskrsić proti Sloveniji.
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, postopek pred sodiščem, sodbe proti Sloveniji, človekove pravice
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 2158; Downloads: 303
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Pravica do poroda na domu - pro in kontra
Marjeta Braniselj, 2018, master's thesis

Abstract: Pravica do svobodne odločitve glede okoliščin poroda je pravica vsake ženske in izhaja iz pravice do zasebnosti in družinskega življenja, ki jo določa 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na strani države pa je, da poskrbi za varnost in udobnost poroda. Pravica do poroda na domu odločitev vsake države posebej in v kolikor za to v državi obstaja možnost za porod na domu, mora biti področje tudi zakonsko jasno urejeno.
Keywords: pravica do izbire načina in kraja poroda, babiška dejavnost, pravice še nerojenega otroka, pojasnilna dolžnost, samostojna zdravstvena dejavnost, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1324; Downloads: 292
.pdf Full text (1,46 MB)

6.
KRŠITEV PRAVICE NA PODLAGI 6. ČLENA EKČP V RAZMERJU DO UPORABE PRAVIL ZPP Z ANALIZO SODNE PRAKSE
Sergeja Podvršnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, torej pravico do poštenega sojenja. V navedenem odstavku je določeno, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumen roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena iz sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti. V magistrskem delu zraven teorije predstavljamo razlage, stališča ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice glede kršitev navedenega odstavka. Najpomembnejša pridobitev z vidika Evropskega sodišča je reševanje pritožb posameznikov, preko katerih se ohranja in širi pomen človekovih pravic ter vzpodbuja oziroma prisili vlade posameznih držav sprejemati ukrepe za izboljšanje delovanja domačih institucij. Pristop Evropskega sodišča je torej kazuističen ter praviloma zahteva, da so upoštevane vse okoliščine konkretnega primera in poznavanje celotnega judikata. Ravno s tega vidika smo podrobneje predstavili novejši sodbi proti Sloveniji, in sicer Tence proti Sloveniji in Aždajić proti Sloveniji, ter še nekatere druge sodbe tako proti Sloveniji kot tudi proti drugim državam. Pravica do poštenega sojenja je ena izmed največkrat uveljavljenih kršitev s strani pritožnikov hkrati pa največ sodb zadeva prav kršitev te pravice. Slovenija je s podpisom Konvencije omogočila, da so odločbe slovenskih sodišč, na podlagi posameznih pritožb povržene presoji ESČP. Procesna jamstva glede civilnih sodnih postopkov lahko uvrstimo v dve temeljni skupini. V prvi skupini so pravice posameznika do sodišča, to je zagotovitev, da lahko posameznik doseže, da bo o njegovih pravicah odločalo sodišče. V drugi skupini pa imamo pravice posameznika v postopku, ko do njega pride. V okviru te skupine so predstavljene pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka, pravica do enakega varstva pravic, pravica do pritožbe ter pravica do sojenja v razumnem roku. V magistrskem delu je predstavljeno tudi, kako je pravica do poštenega sojenja zagotovljena skozi določila Zakona o pravdnem postopku, ter nekatere s tem povezane novosti, ki jih je prinesla novela ZPP-E. ESČP je pristojno le za odločanje o tem, ali je država kršila EKČP ali katerega od njenih protokolov, in v primeru, da nacionalno pravo države podpisnice dovoljuje le delno zadoščenje, lahko ESČP oškodovani stranki nakloni pravično zadoščenje. Države podpisnice v večini primerov upoštevajo sodbe ESČP, a se načini izvrševanja med seboj razlikujejo med drugim tudi zato, ker države izvršujejo sodbe Sodišča skladno s svojimi nacionalnimi predpisi. V zadnjem delu magistrskega dela je predstavljeno, kaj sodba Sodišča pomeni za oškodovanca v Sloveniji ter ureditev v nekaterih tujih državah, ki imajo v svojih civilnih procesnih zakonih predvideno izredno pravno sredstvo v primeru sodbe Sodišča.
Keywords: pravica do poštenega sojenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica dostopa do sodišča, pravice v postopku, Zakon o pravdnem postopku, ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja
Published in DKUM: 23.02.2018; Views: 3363; Downloads: 609
.pdf Full text (924,62 KB)

7.
Davčni postopek v luči človekovih pravic
Karolina Nina Huber, 2017, master's thesis

Abstract: Med glavne vire proračunskih sredstev spadajo nedvomno davki, katerih pobiranje ureja davčni postopek. Država v davčnem odnosu nasproti posamezniku nastopa oblastno in pri tem mora spoštovati pravice posameznika, ki so ustavno določene. Ustava določa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin, žal pa te niso kršene le v kazenskih in civilnih zadevah, ampak tudi na področju davčnega prava. Poleg Ustave RS je Slovenija zavezana spoštovati človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve in nespoštovanje človekovih pravic in svoboščin presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa ne obravnava le zadev iz kazenskega področja ali iz področja civilnega prava, temveč tudi iz področja davčnega prava. Dejstvo je, da prihaja do kršitev tudi v zvezi z davki, zato bom v magistrskem delu raziskovala davčni postopek v luči človekovih pravic. Najprej bom predstavila Evropsko konvencijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropsko sodišče za človekove pravice, nadalje pa se bom osredotočila na ustavne pravice, ki so nemalokrat kršene v davčnem postopku. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je ustanovljen poseben organ in sicer Varuh človekovih pravic, katerega uvedbo predpisuje Ustava RS. Varuh človekovih pravic in svoboščin oziroma ombudsman je najbolj razširjena oblika neformalnega in zunaj sodnega varstva pravic posameznikov v razmerju do državnih organov. Kadar pride do kršitve, daje slovenska zakonodaja zavezancu za davek na voljo različna pravna sredstva, katerih namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Tovrstna pravna sredstva bom opredelila v predzadnjem poglavju, na koncu pa bom predstavila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami v davčnih postopkih in odločitve sodišča. EKČP zavezuje vsako državo podpisnico, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje in ostalih predpisov s konvencijskimi standardi, kar se posledično kaže v prilagoditvah in spremembah v sodni in upravni praksi. 
Keywords: davčni postopek, kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Zakon o davčnem postopku, Evropska konvencija o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna sredstva
Published in DKUM: 04.08.2017; Views: 2183; Downloads: 274
.pdf Full text (637,69 KB)

8.
Izbrani vidiki odškodninske obveznosti države s poudarkom na kršitvah človekovih pravic
Tadej Arnuš, 2017, master's thesis

Abstract: Veljavni pravni predpisi v praksi nemalokrat dopuščajo različne razlage. Glede na trenutno uveljavljen sodni sistem odločanja, tj. možnost pritožbenega postopka, se to deloma tudi pričakuje. V praksi pa se lahko pripeti, da določena razlaga zakona pomeni čisto nasprotje z njegovim bistvom. Kadar se to pripeti v sodnem ali upravnem postopku lahko za seboj potegne tudi odškodninsko odgovornost države. Gre za situacijo, ko so posamezniki oškodovani zaradi dejanj ali aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. V magistrski nalogi se bomo osredotočili predvsem na škodo, ki nastane zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za odškodninsko odgovornost države morajo biti najprej izpolnjene splošne predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa tudi določene posebne predpostavke. Država je namreč specifičen subjekt javnega prava, zato zanjo veljajo posebna pravila. Še posebej velja to v primeru, kadar država ravna oblastno. Ko torej država, oz. natančneje njeni uslužbenci v sodnih, upravnih ali drugih postopkih odločajo o pravicah posameznikov. Država v teh primerih ravna oblastno oz. z močnejšo voljo, tj. »acta iure imperi«. Klasičnega odškodninskega spora, ko je država v razmerju s posameznikom enakopravna, magistrska naloga ne obsega. Država lahko odškodninsko odgovarja le, ko ravna protipravno. Pravni standard protipravnost se presoja v vsakem primeru posebej, pa vendar na splošno pomeni ravnanje, ki je v nasprotju z zakoni, pri čemer morajo nosilci oblasti zraven zakonov, ki jih je sprejela Vlada RS upoštevati še nadnacionalne predpise, ki jo zavezujejo. Ko je Slovenija leta 2004 pristopila v Evropsko unijo se je zavezala, da bo spoštovala njen pravni red. Zato določeni pravni predpisi, sprejeti na ravni Evropske unije, postanejo sestavni del prava Slovenije, ki jih morajo sodni oz. upravni uslužbenci pri svojem delu poznati in spoštovati. Slovenijo pa zavezujejo še drugi nadnacionalni predpisi. Eden izmed pomembnejših je EKČP, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1994. V njej so zapisane ključne človekove pravice, ki bi jih morali priznati čisto vsakemu posamezniku, in katere se naj omejijo samo v izjemnih primerih. Omenjena konvencija pa ni pomembna zgolj zaradi kataloga pravic, ki jih določa, ampak tudi zaradi nadzornega sistema, ki ga je vzpostavila za varstvo teh pravic. Glavno vlogo v tej zvezi ima ESČP, ki je odškodninsko odgovornost države že večkrat prepoznalo. Zakaj je to pomembno za slovenska sodišča? ESČP skrbi za enotno razlago in uporabo EKČP, njegove odločitve pa so obvezne za vsa nacionalna sodišča in vse druge organe in subjekte v državah podpisnicah. Posledično bo moralo slovensko sodišče, kadar bo odločalo o odškodninski odgovornosti države zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vzeti v obzir tudi že sprejete odločitve ESČP.
Keywords: Odškodninska odgovornost države, predpostavke za odškodninsko odgovornost, država, odškodninski spor, država kot subjekt javnega prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, ustava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Published in DKUM: 16.02.2017; Views: 1699; Downloads: 305
.pdf Full text (984,91 KB)

9.
Policijsko zaslišanje v sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Pečenko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na slovensko pravno ureditev policijskega zaslišanja. Poseben poudarek je bil namenjen metodam zasliševanja in zakonskim prepovedim, ki zavezujejo zasliševalce. Predstavili smo novosti, ki jih je prinesla novela ZKP-E (2003), ter opredelili temeljne pravice in pravna jamstva, ki jih ima osumljenec pri policijskem zaslišanju. Drugi del diplomske naloge temelji na predstavitvi sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Predstavili smo institut ustavne pritožbe in določbe Ustave Republike Slovenije, ki so pomembne za policijsko zaslišanje. Pri sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije smo se osredotočili na odločitve sodišča o ustavnih pritožbah, v katerih se pritožniki sklicujejo na kršitev njihovih pravic pri policijskem zaslišanju. V nadaljevanju smo predstavili institut pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice in določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki so pomembne za postopek policijskega zaslišanja. Pri sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice smo se osredotočili na kršitve prepovedi mučenja (3. člen) in kršitve pravice do poštenega sojenja (6. člen). Analizirali smo sodno prakso, iz katere je razvidno stališče Evropskega sodišča za človekove pravice glede nezakonitih metod zasliševanja, pravice do zagovornika ter pravice do molka in privilegija zoper samoobtožbo.
Keywords: policija, zaslišanje, policijski postopki, človekove pravice, primeri, sodna praksa, Evropsko sodišče za človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 2624; Downloads: 189
.pdf Full text (528,58 KB)

10.
PARRILLO PROTI ITALIJI - DONIRANJE IN VITRO ZARODKOV V ZNANSTVENE NAMENE
Danijel Tomažič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravno ureditev raziskav na in vitro zarodkih. Temeljna pozornost je posvečena analizi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Parrillo proti Italiji, v kateri je bilo sodišče postavljeno pred vprašanje, ali je italijanska ureditev, ki je pritožnici onemogočila donacijo in vitro zarodkov v znanstvene namene, v skladu z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem avtor ugotavlja, da imajo države v obravnavanem primeru široko polje proste presoje, saj se področje doniranja in vitro zarodkov v znanstvene namene dotika občutljivih moralnih in etičnih vprašanj, o navedeni problematiki pa tudi ni evropskega konsenza. V zvezi z dopustnostjo raziskav na in vitro zarodkih mora vsaka država postaviti jasne omejitve in pogoje, lahko pa jih tudi prepove. Prikazana je tudi pravna ureditev področja raziskav na in vitro zarodkih, z vidika ureditve na mednarodnopravni ravni, v posameznih državah in v Republiki Sloveniji.
Keywords: in vitro zarodki, raziskave na in vitro zarodkih, doniranje in vitro zarodkov, pravna ureditev, Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1141; Downloads: 104
.pdf Full text (358,29 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica