1. RUBEŽ PRI ORGANIZACIJAH ZA PLAČILNI PROMETNatalija Borko, 2016, undergraduate thesis Abstract: Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se v praksi pojavlja kot eno izmed najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. K temu zagotovo napeljuje dejstvo, da je postopek izvršbe s tem izvršilnim sredstvom nekoliko enostavnejši in hitrejši, kar pritegne upnike, ki si želijo čimprejšnjega poplačila terjatve, hkrati upniku nastanejo tudi manjši začetni stroški, ki jih je sprva dolžan sam založiti.
Po fazi dovolitve izvršbe, ostane manj izvršilnih dejanj, ki so potrebna za izvršitev terjatve, izvršba se opravi z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, kar sodišče naloži organizaciji za plačilni promet le z enim sklepom. Poplačilo upnika je celo možno še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, seveda ob izpolnitvi določenih pogojev. V kolikor ima dolžnik na svojem računu rubljiva sredstva, je lahko upnik še najhitreje poplačan. Po drugi strani se postavlja vprašanje učinkovitosti tovrstne izvršbe, saj je le malo primerov, da bi se poplačilo upnika izvedlo takoj, bolj pogosto se pojavljajo primeri, da je dolžnik prezadolžen, da na račun ne prejema rubljivih sredstev, da organizacije za plačilni promet zapirajo račune.
V diplomskem delu tako predstavljam prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti tovrstne izvršbe, probleme, s katerimi se upniki soočajo in hkrati nekatere morebitne rešitve. Posebej predstavljam rubež pri organizacijah za plačilni promet, predvsem z vidika pravic, ki se z njim upniku zagotavljajo.
Poudarek je tudi na vlogi organizacije za plačilni promet ter njeni odgovornosti. Nadalje predstavljam pojem zavarovanja upnikove terjatve pred njeno prisilno izterjavo ter možnosti zavarovanja upnika s predhodno in začasno odredbo.
Za zaključek diplomskega dela predstavljam nekatere možnosti varstva upnika, ki mu jih poleg nacionalne zakonodaje zagotavlja zakonodaja EU, in sicer Uredba UEIN in Uredba UEPN.
Keywords: izvršba, rubež, prenos, organizacija za plačilni promet, predhodna odredba, začasna odredba, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1923; Downloads: 224
 Full text (514,16 KB) |
2. IZVRŠBA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTIDušan Vrbovšek, 2013, undergraduate thesis Abstract: V civilnopravnih razmerjih imajo upniki pogosto težave s poplačili svojih terjatev zaradi nespoštovanja obveznosti nasprotne stranke. Dolžnika je potrebno na nek način prisiliti k izpolnitvi obveznosti.
Predstavil sem različne možnosti upnikov, kadar njihove terjatve temeljijo na izvršilnem naslovu, verodostojni listini, plačilnem nalogu ali kadar gre za terjatev, ki jo je potrebno izvršiti v drugi državi članici EU. V primeru čezmejne izvršbe sem se omejil na Evropski plačilni nalog.
V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine so postopki poenostavljeni do te mere, da lahko, vsaj v prvem delu postopka, ki se lahko za upnika tudi uspešno zaključi s poplačilom terjatve, predlog za izvršbo vložijo tudi stranke, ki so sicer prava nevešče. Na drugi strani pa postopek dolžnikom omogoča pravna sredstva. Zakonodaja, tako nacionalna (slovenska) kot evropska (EU), s samo poenostavitvijo postopkov ne posega v pravice dolžnika do dokazovanja, da terjatev bodisi ne obstaja, ne obstaja v višini kot jo upnik navaja, ...
V praksi se upniki, v nekaterih primerih, za izterjavo odločijo pooblastiti tretjo osebo. Pooblastilo je lahko dano tudi za dejanja pred vložitvijo predloga za izvršbo na sodišče.
V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen izvršilni postopek, različne možnosti upnika v postopku izvršbe glede sredstev izvršbe, iskanja dolžnikovega premoženja, ...
V postopku izvršbe je upnik gospodar postopka. On je tisti, ki izbira sredstva izvršbe. Kljub temu pa dolžnik ni povsem prepuščen »samovolji« upnika. Predlaga lahko druga sredstva izvršbe, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, seveda pa lahko dolg tudi poplača. Poplačilo terjatve oziroma izpolnitev obveznosti je bistvo izvršilnega postopka.
Keywords: Upnik, dolžnik, izvršba, izvršilni naslov, verodostojna listina, sredstva izvršbe, predmeti izvršbe, denarna terjatev, plačilni nalog, Evropski plačilni nalog.
Published in DKUM: 24.04.2013; Views: 2645; Downloads: 704
Full text (364,73 KB) |
3. SEDANJOST IN PRIHODNOST IZVRŠITVE SODNIH ODLOČB V EU S POUDARKOM NA BRUSELJSKI UREDBI IBrina Zadravec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava postopek razglasitve izvršljivosti sodnih odločb, izdanih v državi izvora, katerih izvršljivost se zahteva v drugi državi, pri čemer se osredotoča na ureditev v Bruseljski uredbi 1. Opisan in razložen je postopek izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, in ugovori zoper njeno razglasitev izvršljivosti, zajema pa tudi njegovo primerjavo z nekaterimi drugimi pravnimi akti na tem področju, ki obstajajo v zakonodaji EU, kot sta Uredba o evropskem izvršilnem naslovu in Uredba o evropskem plačilnem nalogu. Naloga prav tako prikazuje razvoj in pričakovan napredek Bruseljske uredbe 1 s predlogom BU 1, katerega namen je odprava eksekvature tudi v tem pravnem aktu EU. Določbe pravnih aktov EU avtorica dopolnjuje s prakso Sodišča EU, ki je temeljnega pomena za njihovo razlago.
Keywords: Čezmejna izvršba, razglasitev izvršljivosti, država izvora, država izvršbe, Evropska Unija, ugovor zoper tujo sodno odločbo, načelo kontradiktornosti, odprava eksekvature, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2488; Downloads: 916
Full text (438,75 KB) |
