Search the digital library catalog

Abstract: Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo. Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej. Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.
Keywords: policija, prisilna sredstva, vodni topovi, poškodbe, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 137; Downloads: 36
Full text (1,19 MB)

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti nekatere značilnosti nujnih klicev na številko 112 in proučiti, ali so določeni dejavniki, kot so gostota naseljenosti, prisotnost dodatne številke za nujno pomoč in gospodarska razvitost države, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112. Prispevek naslovi tudi problematiko lažnih klicev. Metode: V vzorec raziskave je bilo vključenih 28 držav Evropske unije (EU). Podatki o hitrosti odziva na klic 112, število lažnih klicev, obstoj dodatnih številk za klic v sili, gostota poselitve in bruto domači proizvod (BDP) za leto 2019 so bili pridobljeni iz uradnih spletnih virov. Statistična analiza je vključevala opisno statistiko in preverjanje hipotez s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ali MannWhitneyevega U testa in korelacijske analize. Ugotovitve: Gospodarska razvitost, gostota naseljenosti ali prisotnost dodatne številke za nujno pomoč v državi se ne odražajo pri hitrosti odziva na klic v sili 112. Odzivnost je med državami različna, zato bi bilo smiselno iskati druge razloge, zakaj prihaja do razlik v hitrosti odziva. Največ lažnih klicev je v letu 2019 imela Malta, najmanj pa Nemčija. Omejitve/uporabnosti raziskave: Omejitve raziskave so nedostopnost vseh kazalnikov, vezanih na klic v sili 112, za vse države EU ter pomanjkanje literature na obravnavano temo. Praktična uporabnost: Hitrost odziva na klic v sili 112 je ključna za uspešno in učinkovito posredovanje pri različnih tipih urgentnih dogodkov. Preučevanje dejavnikov, povezanih s hitrostjo odziva, je ključno za izboljšanje storitev in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja in varnosti državljanov. Ravno tako je treba nasloviti problematiko lažnih klicev, ki negativno vplivajo na kakovost nudenja nujne pomoči.
Keywords: klici v sili, gospodarska razvitost, hitrost odziva, gostota naseljenosti, 112, Evropska unija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 163; Downloads: 7
Link to file
This document has many files! More...

Abstract: Današnji čas je zaznamovan z množičnimi migracijami, ki so posledica zapletenih mednarodnih odnosov in konfliktov. Migracije pomenijo določena tveganja v povezavi z ekonomsko, varnostno, družbeno in kulturno situacijo tudi v državah Evropske unije, saj imajo velik vpliv na proces evropskega povezovanja, ki predvideva prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi na prostoru Evropske unije in odpravo notranjih meja med članicami. Kljub dogovoru med članicami se to izvršuje le delno, saj določene države Evropske unije ponovno uvajajo nadzor na svojih mejah. S tem se pojavljajo dvomi o prihodnosti Evropske unije. Države članice Evropske unije morajo skupaj poiskati način, kako omejiti in obvladovati tokove priseljencev in prosilcev za azil. Državljani Evropske unije želijo, da je Unija solidarna z ljudmi, ki bežijo pred preganjanjem in vojno, a odločna proti tistim, ki nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v Evropi. Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zelo priljubljena kot izhodiščna točka za nadaljnjo migracijo tujcev v okviru Evropske unije, saj jim izdano dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji omogoča prosto gibanje in bivanje v vseh članicah Evropske unije. Organi pregona ugotavljajo, da obstajajo primeri, ko si tujci pridobijo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji v nasprotju z zakonsko predpisanimi nameni. Ti tujci se v želji po večjem zaslužku zaposlujejo na črno in se nemalokrat po neuspelem poskusu zaposlitve pričnejo ukvarjati s kriminalnimi dejanji, kar vpliva na znižanje standarda varnosti. Drugi primer je ustanavljanje t. i. slamnatih podjetij, ki služijo predvsem za pridobivanje dovoljenj za prebivanje ali za »pranje denarja«. O različnih primerih zlorab nas vsakodnevno obveščajo sredstva javnega obveščanja. Prav tako se je treba zavedati, da migracije predstavljajo za državo tudi določeno finančno breme. To finančno breme je mišljeno v smislu celote vseh mehanizmov države (pristojnih organov), ki so odgovorni za nadzor in obravnavo migracij.
Keywords: migracije, dovoljenja za prebivanje, delo na črno, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 355; Downloads: 53
Full text (938,59 KB)

Abstract: V diplomskem delu je bolj podrobno opisan trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado, ki ga s kratico poimenujemo CETA. Uvodoma je predstavljeno področje mednarodnega trgovanja, ki obsega poslovanje s trgovinskimi sporazumi med državami Evropske Unije in tretjimi državami. V delu smo obravnavali mednarodno trgovino in področja, ki so vključena v njeno poslovanje ter opredelili del mednarodne trgovine, ki se imenuje trgovinska politika. Ta uporablja različne mednarodne instrumente za bolj učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih. Predstavljene so značilnosti trgovinskih sporazumov, ki so eden najpomembnejših dejavnikov za mednarodno poslovanje. Pri tem smo se osredotočili na sporazum CETA, ki vključuje boljše poslovne priložnosti s postopnim zmanjševanjem ovir in enakopravnim, predvidljivim in pošteno konkurenčnim sodelovanjem. CETA je eden najmočnejših sporazumov, ki pokriva različna področja, kot so carine, poreklo blaga, uvoz in izvoz, investicije, itd. Skozi delo smo raziskali pozitivne in negativne vplive, ki nastanejo kot posledica sporazuma CETA na države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija. Ob koncu diplomskega dela smo raziskali, kako se obnese sporazum CETA v času pandemije Covid-19.
Keywords: trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, evropska unija, tretje države, mednarodno sodelovanje
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 263; Downloads: 33
Full text (1,25 MB)

Abstract: Staranje prebivalstva predstavlja globalen pojav, ki je odraz zniževanja števila rojstev in izboljšanja zdravja ljudi ter dolgoživosti. Trend naraščanja števila in deleža starejšega prebivalstva je dandanes mogoče zaznati že v praktično vseh državah članicah EU. V prihodnje je pričakovati izrazito preoblikovanje evropske prebivalstvene piramide, za katero bo značilen prehod k vse starejši sestavi prebivalstva. V letu 2020 so prebivalci stari 80 let ali več predstavljali 5,9 % celotne populacije, leta 2070 pa bo po napovedih ta delež mnogo večji, in sicer kar 13,2 %. Zdravstveni sistemi v EU so se znašli pred velikim izzivom zagotavljanja dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti, saj vse večji delež starejšega prebivalstva ustvarja pritiske na javne odhodke, ki so povezani s staranjem. Poleg staranja prebivalstva dodatne izzive za zdravstveni sektor predstavljajo razvoj novih tehnologij in uporaba digitalnih orodij ter izbruh pandemije koronavirusa, ki je zdravstvene sisteme temeljito pretresel in jih postavil pred preizkušnjo, saj so bile razkrite mnoge pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic. Omenjene izzive in zdravstvene izdatke lahko države uspešno obvladujejo s sistematičnimi in učinkovitimi ukrepi politike, ki so osredotočeni zlasti na zdravje ljudi. V naslednjih letih je mogoče pričakovati nadaljnje povečevanje zdravstvenih izdatkov, pri čemer bo staranje še vedno predstavljalo pomemben dejavnik v diskusijah o rasti izdatkov za zdravstvo, ki bodo glede na napovedane trende v prihodnosti bolj usmerjeni v starejše prebivalstvo.
Keywords: Staranje prebivalstva, Evropska unija, zdravstveni izdatki, zdravstveni izzivi, vzdržnost zdravstvenega sistema, ukrepi politike.
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 368; Downloads: 65
Full text (1,69 MB)