| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 668
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Trošarinski in carinski vidiki trgovanja med Združenim kraljestvom in Slovenijo po Brexitu
Barbara Kukovič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih nekaj letih je bilo precej govora o Brexitu. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU je prišlo do mnogih sprememb, ki imajo pozitivne in negativne posledice na gospodarstvo in trgovanje v EU. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ter predstavili področje carin in trošarin v EU. Povzeli smo postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU ter na kratko predstavili vsebino Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Dogovor o prihodnjih medsebojnih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. V raziskavi diplomskega dela smo se omejili le na področje carin in trošarin. V empiričnem delu smo se osredotočili na carinski in trošarinski vidik trgovanja med prehodnim obdobjem in koncem prehodnega obdobje med Združenim Kraljestvom in Evropsko unijo. Raziskali smo tudi nastale spremembe na področju računovodenja ter trgovanja.
Keywords: carine, trošarine, Brexit, carinski postopki, Evropska unija, Slovenija.
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 165; Downloads: 22
.pdf Full text (1,29 MB)

2.
Analiza vpliva zadolževanja na gospodarsko rast držav evropske unije
Nejc Fir, 2022, master's thesis

Abstract: V razvitih gospodarstvih je bilo v času njihovega razvoja mogoče zaznati številna daljša obdobja zadolževanja in razdolževanja, saj se je dolg integriral na različnih agregatnih ravneh gospodarstva. Instrument dolga lahko tako zasebnim kot tudi javnim ekonomskim subjektom omogoča lajšanje njihove osnovne aktivnosti in zasledovanje ciljev, kar predstavlja pozitiven vidik dolga. Kljub temu si ob prekomernem in pospešenem zadolževanju lahko upravičeno zastavimo vprašanje, ali bo imela takšna dinamika povečevanja dolga negativen vpliv na poslovanje podjetij, vzdržnost javnih financ in aktivnosti gospodinjstev ter ali bo na agregatni ravni zniževala stopnja gospodarske rasti. Omenjeno vprašanje postane aktualnejše v času gospodarskega krčenja, kot sta na primer velika recesija in koronavirusna pandemija, in večje nevarnosti bankrotov, zato je pozornost smiselno posvetiti ravno problematiki zadolževanja. Teorije gospodarske rasti sicer opredelijo različne temeljne dejavnike rasti, vendar med njimi ni mogoče zaslediti neposredne vloge zadolževanja. Ekonomska teorija pojasnjuje temeljno povezavo med prekomernim dolgom in gospodarsko rastjo z neustrezno alokacijo finančnih sredstev, kar negativno vpliva na akumulacijo kapitala, slednja pa ima pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju države. Dosedanje raziskave vpliva zadolževanja na gospodarsko rast potrjujejo možnost negativne povezave med spremenljivkama, kar poudarja pomembno vlogo dolga med dejavniki gospodarske rasti. Pri določitvi morebitnega praga vpliva zadolževanja na gospodarsko rast ni splošnega konsenza, saj so ugotovitve številnih empiričnih študij heterogene. V empiričnem sklopu magistrskega dela smo s pomočjo ekonometričnega modela na vzorcu izbranih držav Evropske unije med leti 1996 in 2016 analizirali vpliv zadolževanja na srednjeročno gospodarsko rast. Ugotovili smo, da obstaja med vladnim dolgom in bodočo stopnjo gospodarske rasti konkavna oblika povezave z maksimumom pri 104,8 % BDP, nasprotno pa med odlogom podjetniškega dolga in bodočo stopnjo gospodarske rasti obstaja konveksna oblika povezave z minimumom pri 138,3 % BDP. Prav tako smo ugotovili, da konveksna oblika povezave z minimumom pri 145,1 % BDP obstaja tudi med odlogom dolga gospodinjstev in srednjeročno gospodarsko rastjo. Izračunani pragovi predstavljajo pomembno sporočilo vsem nosilcem ekonomske politike v Evropski uniji, saj ima zadolževanje vlad, gospodinjstev in podjetij pomembno vlogo pri bodoči gospodarski rasti držav.
Keywords: teorija rasti, ekonomska politika, zadolženost, Evropska unija
Published in DKUM: 07.04.2022; Views: 287; Downloads: 80
.pdf Full text (2,26 MB)

3.
Povezanost med rastjo BDP in razvitostjo finančnega sistema v državah Evropske unije
Domen Kokolj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Keywords: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 274; Downloads: 49
.pdf Full text (2,18 MB)

4.
Urbanizacija in gospodarska rast v državah Evropske unije
Tamara Križnjak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Keywords: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 264; Downloads: 32
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Zakonita uporaba finančnih sredstev evropske unije na primeru republike slovenije
Amila Skenderović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskemu delu obravnavamo tematiko zakonite uporabe finančnih sredstev EU na primeru Republike Slovenije. V ta namen predstavljamo značilnosti in pomen finančnih sredstev EU na splošno. Opredelimo vrste sredstev, oblike financiranja, pomen proračuna EU, ter nadzor nad uporabo finančnih sredstev EU. EU s lastnimi sredstvi financira proračun EU in sklade, ki izvajajo evropske politike. Regionalna evropska politika se izvaja v okviru treh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ter Evropskim socialnim skladom, ki skupaj z Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo tvorijo Evropske strukturne in investicijske sklade. Večji del sredstev regionalne politike je namenjen manj razvitim evropskim državam oz. regijam, da bi se zmanjšale gospodarske in socialne razlike v EU. Kot teoretičen del predstavimo tudi evropske banke, ter njihove značilnosti. V nadaljevanju diplomskega dela se osredotočamo na empiričen del tako, da predstavimo primere uspešnih projektov, katere je pomagala EU s svojimi sredstvi. V nadaljevanju je opredeljena zakonitost porabe sredstev EU. Z vstopom v EU Slovenija je dobila obveznost plačevanja nacionalnega prispevka v proračun EU. Po drugi strani, pa je dobila pravico do uporabe sredstev EU. EU skozi svoje projekte in programe izboljšuje gospodarstvo regij v EU, ter na ta način zmanjšuje gospodarske razlike med regijami. Cilj evropskih projektov je, da podpirajo nova delovna mesta, inovacije, naložbe, izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in se borijo proti onesnaževanja okolja.
Keywords: Evropska Unija, Slovenija, proračun, regionalna politika, evropski projekti.
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 206; Downloads: 28
.pdf Full text (959,97 KB)

6.
Analiza kitajskih prevzemov v Evropski uniji
Simon Popič, 2021, master's thesis

Abstract: Danes ambiciozna Kitajska je bila pred uvedbo gospodarskih reform, strateško zastavljenih strategij in politik za doseganje želene gospodarske rasti, med katere spadajo aktivne spodbude države k združitvam in prevzemom, ter vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju STO) velika neznanka na mednarodnem trgu. Zaradi njene drugačnosti in načina poslovanja so druge države pred njo čutile strah. Nekatere ga čutijo še danes, le da se je ta zaradi močne notranje in zunanjepolitične, geografske in gospodarske prisotnosti države v globalnem svetu nekoliko spremenil. Zaradi prisotnosti v najrazličnejših svetovno strateško pomembnih panogah Kitajska za mnoge pomeni priložnost in hkrati nevarnost, in sicer predvsem zaradi lastnih geografskih, političnih in ekonomskih ciljev, ki jih namerava doseči s premišljenim načrtovanjem in skrbnim uresničevanjem zastavljenih gospodarskih in političnih politik ter strategij. Trenutno je na prehodu iz proizvodno usmerjene, delovno intenzivne in nizkocenovne države proti gospodarski velesili, kar bo dosegla z uporabo aktivnih neposrednih tujih investicij (v nadaljevanju NTI). Pri tem imajo še posebno pomembno vlogo prevzemi podjetij iz strateško pomembnih panog in kritičnih infrastrukturnih objektov. Pomembna je tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU), ki s svojim investicijskim okoljem, z razvito infrastrukturo, s tehnološko naprednim in z enotnim trgom z visoko kupno močjo ter z mnogimi globalno uveljavljenimi blagovnimi znamkami na trgu predstavlja enega ključnih ciljnih trgov za kitajske naložbe.
Keywords: Evropska unija, Kitajska, prevzem, pojdi globalno, nova svilna cesta, kitajski petletni načrt, narejeno na Kitajskem, Kitajska 2049
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 263; Downloads: 32
.pdf Full text (2,15 MB)

7.
Kriteriji za imenovanje psiholoških izvedencev v Evropski uniji : magistrsko delo
Nika Lederer Ilić, 2021, master's thesis

Abstract: Dejavnost sodnih izvedencev vključuje izdelavo strokovnih mnenj in izvidov na zahtevo sodišča v sodnem postopku, na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku oz. če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje. Sodno izvedenstvo opravlja sodni izvedenec. Zaradi velikega števila primerov, ki prihajajo pred sodišča, obstaja veliko različnih izvedencev, ki prihajajo na sodišče, da ponudijo svoje izvedensko mnenje. Predstavili smo tri najpomembnejše raziskave na področju psihološkega sodnega izvedenstva. Te raziskave so potrdile, da so sodni izvedenci na splošno precej zadovoljni s sodno psihiatričnimi izvedenci ter da je izvedenec nekdo, ki ima specialistično znanje in ne le dolgoletne izkušnje po pridobitvi kvalifikacije. Opravili smo raziskavo, kjer smo primerjali kriterije za imenovanje sodnih izvedencev v različnih državah članicah Evropske unije. Podatke smo pridobili na spletni strani European Justice, ki je bila nazadnje posodobljena leta 2020. Vzorec je zajemal podatke o sodnih izvedencih iz 18 držav članic Evropske unije, in sicer iz Češke, Nemčije, Hrvaške, Cipra, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, Švedske, Danske, Estonije, Grčije, Francije, Luksemburga, Malte, Avstrije, Portugalske in Slovenije. Ugotovili smo, da imajo države različno strogo in podrobno opredeljene kriterije, vendar pa prihaja v nekaterih državah do enakosti oz. podobnosti. Najbolj podrobno opisane kriterije ima Češka, najmanj pa Malta in Poljska. Sami smo kriterije ločili glede na skupne točke, ki se pojavljajo v večini držav. Tako smo dobili sedem kriterijev za analizo, in sicer državljanstvo, izobrazba, kvalifikacije, pravna sposobnost, kaznovanost, prijava in pa drugi možni kriteriji, ki so lahko posebnost posamezne države. Ugotovili smo, da sta za delo psihološkega sodnega izvedenca najpogosteje navedena izobrazba in kvalifikacije, kamor sodijo tudi delovne izkušnje.
Keywords: sodni izvedenci, psihološki izvedenci, merila, Evropska unija, magistrska dela
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 224; Downloads: 25
.pdf Full text (879,91 KB)

8.
Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in združenimi državami amerike
Brina Slana, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo obravnavali ekonomske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Ameriki. Osredotočili se bomo predvsem na mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe med njima. V uvodnih poglavjih bomo namenili pozornost podrobnejšemu opisu mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicij. Kakšno vlogo imajo na svetovno ekonomijo v svetu in kako so se tokovi le teh skozi leta spreminjali. Osredotočili se bomo tudi na osnovne gospodarske dejavnike Evropske unije, uvoza in izvoza storitev in blaga ter tujih neposrednih naložb, ki jih Evropska unija uvaža, izvaža in vlaga v države po svetu. Prav tako bomo podrobneje opisali gospodarske dejavnike Združenih držav Ameriki in njihovo mednarodno trgovanje z različnimi državami sveta. V petem poglavju bomo namenili pozornost trgovinskemu sodelovanju med Evropska unija in Združene države Amerike. Poglavje bomo razčlenili na dva dela. V prvem delu bomo raziskali strukturo trgovinskega sodelovanja po vrsti blaga, v drugem delu pa bomo raziskali strukturo mednarodne trgovine glede na vrsto storitev. Šesto poglavje se bo osredotočalo na medsebojno sodelovanje Evropske unije in Združenih držav Amerike na področju tujih neposrednih investicij. Tudi to poglavje bomo razdelili na dva dela in sicer na raziskavo izhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih EU vlagajo v ZDA in na vhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih ZDA vlagajo v EU. Zadnje sedmo poglavje je namenjeno raziskavi o vrstah priložnosti in nevarnosti, ki se obetajo Združenim državam Amerike in Evropski uniji, v kolikor bosta le ti dolgoročno še sodelovali v medsebojni mednarodni trgovini in na področju tujih neposrednih investicij.
Keywords: Evropska unija, Združene države Amerike, tuje neposredne investicije, trgovinska menjava
Published in DKUM: 08.09.2021; Views: 369; Downloads: 62
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
Ukrepi izbranega farmacevtskega podjetja na področju ponarejanja zdravil : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Alma Škrgić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Obstoj ponarejenih medicinskih izdelkov je globalni problem, ki predstavlja nesprejemljivo tveganje za javno zdravje. Škodi pacientom in spodkopava zaupanje v farmacevtsko industrijo, zdravstvene delavce in zdravstveni sistem. Evropska unija je s svojo zakonodajo v zadnjem desetletju naredila velik korak v boju proti ponarejenim zdravilom. Slovenija je zaradi implementacije evropskih predpisov v svoj pravni red leta 2014 izdala nov Zakon o zdravilih. Svet Evrope verjame, da je za uspešen boj proti distribuciji ponarejenih zdravil ključno mednarodno sodelovanje, zato leta 2011 sprejme konvencijo Medicrime. Tako dobimo tudi prvo in edino mednarodno pogodbo, ki inkriminira dejanja na tem področju. V misiji preprečevanja ponarejanja zdravil imajo nezanemarljivo vlogo tudi ostale mednarodne institucije, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila, ter nacionalne institucije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil in mnoge druge vladne in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene omenjene institucije in njihova vloga v boju proti ponarejenim zdravilom. Predstavljena je tudi strategija izbranega farmacevtskega podjetja na tem področju in njihovi preventivni ukrepi, načini odkrivanja morebitnih ponarejenih zdravil in ukrepi v primeru odkritega ponaredka.
Keywords: diplomske naloge, ponarejena zdravila, zakonodaja, preprečevanje, Evropska unija, javno zdravje
Published in DKUM: 25.05.2021; Views: 393; Downloads: 71
.pdf Full text (1,15 MB)

10.
Analiza izbranih govorov in njihovih simultanih tolmačenj v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije leta 2008
Nik Veličkovič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bralca seznaniti s tolmačenjem, vrstami tolmačenja, kakovostjo tolmačenja, stresom, kognitivnim stresom po Lazarusu (1966) in Hartmanu (2011), s stresorji, posledicami stresa, stresom pri tolmačenju na podlagi raziskav Cooperja (1982), Moser-Mercer (1998) in AIIC (2002). V empiričnem delu želimo bralcu na podlagi analize sedmih govorov in njihovih tolmačenj predstaviti ujemanja in razhajanja ter težave, s katerimi so se soočali tolmači med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, ki je potekalo leta 2008.
Keywords: tolmačenje, stres, predsedovanje Slovenije, Evropska Unija
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 252; Downloads: 35
.pdf Full text (2,95 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica