| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
DEMOKRATIČNA LEGITIMNOST KOMITOLOGIJE
Anja Galun, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem opisala in raziskala postopek sprejemanja aktov v komitološkem postopku. Prvi komitološki odbori so bili ustanovljeni z delegacijo pristojnosti Sveta ministrov na Evropsko komisijo oz. na odbore, ki imajo pregled nad akti, ki jih pripravi Evropska komisija. Postopek komitologije se je spreminjal. Vlogo v njem je pridobil Evropski parlament, prav tako pa so akti komitologije postali javno dostopni. Pojavilo se je tudi več kritik komitologije. Nekatere se nanašajo na vlogo nacionalnih parlamentov v postopku, druge na deliberativni supranacionalizen, na dostopnost do aktov komitologije ter na vlogo nacionalnih predstavnikov v odborih.
Keywords: komitologija, odbor, Svet ministrov, Evropska komisija, demokratična legitimnost.
Published: 20.04.2010; Views: 1882; Downloads: 171
.pdf Full text (355,63 KB)

3.
VPLIV SOLVENTNOSTI II NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR V EU
Marjan Inkret, 2010, final seminar paper

Abstract: Zavarovalništvo je pomemben člen finančnega sistema, saj nudi razne oblike zavarovanja pred določenimi tveganji. Pri svojem poslovanju zavarovalnice izrabljajo učinek diverzifikacije in vsote velikih števil, kar občutno zmanjša tveganja. Njihove naložbe, še posebej pa dolgoročne, so izrednega pomena za narodno gospodarstvo in prispevajo velik delež k velikosti BDP. Razvoj na vseh področjih je s seboj prinesel tudi nova tveganja. Star sistem Solventnosti I je tako prišel do faze zastarelosti, zato so inštitucije Evropske unije začele priprave na uvedbo posodobljenega sistema, imenovanega Solventnost II. Solventnost II temelji deloma na prejšnji uredbi poslovanja zavarovalnic, prav tako pa tudi na modernejšem pristopu, ki določa poslovanje bank (imenovanem Basel II). Še največja podobnost z bančno direktivo je struktura treh stebrov, ki skrbi za celostni pristop pri upravljanju s tveganji. Pri vpeljavi Solventnosti II se uporablja Lamfalussyjev proces, pri katerem sodelujejo evropske institucije kot so Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament pri pripravah, predlogih in potrditvah. Pričakovani vplivi vpeljave Solventnosti II so večja povezanost evropskega zavarovalniškega trga, večja varnost potrošnikov, večja medsebojna konkurenca, novi in inovativni produkti, večja transparentnost poslovanja in boljši nadzor. Negativne posledice vpeljave pa bi lahko bili visoki administrativni stroški ter dajanje prednosti večjim zavarovalnicam.
Keywords: Ključne besede: diverzifikacija, vsota velikih števil, upravljanje tveganj, zavarovalno tveganje, tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, Solventnost I, Solventnost II, Basel II, Lamfalussyjev proces, Evropska komisija, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine - CEIOPS, Odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine - EIOPC, zahtevani solventnostni kapital – SCR, minimalni zahtevani kapital – MCR, interni model, standardni model, pozavarovanj
Published: 03.12.2010; Views: 3125; Downloads: 467
.pdf Full text (975,04 KB)

4.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Keywords: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Published: 01.02.2011; Views: 1823; Downloads: 146
.pdf Full text (6,39 MB)

5.
DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU IN PRESOJA DOKAPITALIZACIJ DRUŽBE ELAN Z VIDIKA PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Maja Hertiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje. V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Keywords: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; dokapitalizacija; podjetje Elan; država članica; načelna prepoved državnih pomoči; izjeme državnih pomoči; nedovoljena pomoč; nezakonita pomoč.
Published: 08.05.2014; Views: 2255; Downloads: 410
.pdf Full text (801,10 KB)

6.
STALIŠČA MLADIH DO EVROPSKE UNIJE
Barbara Frank, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Tako Evropska unija kot družbena kategorija mladih sta za današnjo slovensko družbo zelo pomembni, saj Evropska unija predstavlja tisto nadnacionalno institucijo, ki pomembno vpliva na odločitve in delovanje slovenske države, mladi pa so tista družbena skupina, ki bo v prihodnosti pomagala te procese soustvarjati in spreminjati. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se najprej osredotočili na skupino mladih kot družbeno kategorijo ter podali različne definicije le-te. V nadaljevanju smo se osredotočili na aktualne politike, ki jih Evropska unija izvaja na področju mladine, hkrati pa smo izpostavili tudi posamezne programe, namenjene dobrobiti ter razvoju družbene kategorije mladih. Nadaljevali smo s preučevanjem preteklih raziskav na temo stališč mladih do Evropske unije, ki predstavljajo glavnino empiričnega dela pričujoče diplomske naloge. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave Mladina 2013, ki so jo izvedli raziskovalci Filozofske fakultete v Mariboru, analizirali stališča, mnenja in ocene mladih v Sloveniji glede Evropske unije ter dejavnike le-teh. V četrtem poglavju smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, hkrati pa za določene zaključke poiskali razlage in odgovore. Ugotovili smo namreč, da imajo mladi v Sloveniji pozitivno stališče do Evropske unije le na ravni evropske integracije, medtem ko so njihova stališča do EU na politični in gospodarski ravni negativna. Pričujoče diplomsko delo nam tako daje poglobljen vpogled v problematiko stališč mladih v Sloveniji do Evropske unije.
Keywords: Mladi, družbena skupina, institucija, Evropska unija, Evropska komisija, Slovenija, stališče, mladinska politika, mladinski programi, politika, gospodarstvo, evropska integracija, prihodnost.
Published: 07.04.2014; Views: 1164; Downloads: 158
.pdf Full text (1,69 MB)

7.
DRŽAVNA POMOČ V OBLIKI DAVČNIH UKREPOV
Alen Kurtiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Središče diplomskega dela predstavljajo vprašanja o državnih pomoči, ki so zelo kompleksna. V prvem delu je predstavljena splošna problematika državnih pomoči in kriteriji, ki določajo kdaj gre za državno pomoč v smislu 107(1) člena PDEU. Na koncu prvega dela so opisani še izjemni primeri, ki dovoljujejo državno pomoč, kljub temu, da je v večini primerov le ta nedovoljena. V drugem delu, pa je natančneje predstavljena ena izmed oblik državnih pomoči, to so davčni ukrepi. Opisani so kriteriji za določitev davčnih ukrepov kot državne pomoči, ter glavne problematike posameznih kriterijev. Vse skupaj je podkrepljeno s sodno prakso Sodišča Evropske Unije in mnenji Evropske komisije. Tudi tukaj so predstavljene izjeme, ki dovoljujejo državno pomoč v obliki davčnih ukrepov, kljub temu, da so po večini na ravni Evropske unije nezdružljive z notranjim trgom. Na koncu pa je predstavljena aktualna problematike državnih pomoči v obliki davčnih ukrepov skozi vpliv finančne krize.
Keywords: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; Sodišče Evropske unije; davčni ukrepi; selektivni davčni ukrepi; utemeljitev splošne sheme davčnega sistema.
Published: 02.12.2014; Views: 772; Downloads: 161
.pdf Full text (586,95 KB)

8.
Analiza evropske regulative ekodizajn na primeru sesalnikov: cilji, postopek in perspektiva
Jože Lemut, 2015, master's thesis

Abstract: EU si je leta 2007 zastavila srednjeročni podnebno-energijski cilj “20-20-20” z načrtovanim zmanjšanjem porabe energije za 20 % do leta 2020. Cilj je relativno ambiciozen in ob normalnem razvoju dogodkov ne more biti dosežen brez prispevka učinkov ekodizajn zakonodaje. Energijske nalepke za električne gospodinjske aparate se v EU uporabljajo že od leta 1995. Dobre izkušnje je EU nadgradila leta 2001 s Strategijo za trajnostni razvoj, ki je napovedala Direktivo o okoljsko primerni zasnovi proizvodov (ekodizajn). Slednja že od leta 2005 skrbi za dvig “okoljske učinkovitost” proizvodov, povezanih z energijo. Gre za delovanje v smeri zmanjšanja negativnega vpliva na okolje in porabo virov na vseh stopnjah življenjskega kroga proizvoda: od surovin in proizvodnega procesa, prek uporabe proizvoda do njegove izrabe, vključno z vidiki izrabljenega proizvoda kot odpadka (ločeno zbiranje, recikliranje, ponovna uporaba, odlaganje). Z dosedanjimi rezultati regulative ekodizajn in označevanja z energijsko nalepko so pretežno zadovoljni tako potrošniki in trgovina, kot tudi proizvajalci in Bruselj. Energijska učinkovitost reguliranih kategorij se je v povprečju bistveno izboljšala; najbolj očitno v primeru hladilno-zamrzovalnih aparatov, pralnih in sušilnih strojev. Povprečna poraba energije na gospodinjstvo se sicer zmanjšuje, toda delež elektrike med viri energije se občutno veča. Evropska gospodinjstva uporabljajo čedalje več električnih aparatov, med njimi tudi več kot 300 milijonov sesalnikov. Slednjim je vse do nedavne regulacije povprečna priključna moč več desetletij stalno rasla. Sesalniki se tako le na prvi pogled morda zdijo obrobnega pomena, toda dejansko izpolnjujejo vse kriterije za ekodizajn ukrepe: znaten obseg prodaje, pomemben vpliv na okolje, velik potencial za izboljšave energijske učinkovitosti, dosegljiv brez visokih stroškov. Zato je EU je leta 2013 v svojo obsežno regulativo ekodizajn vključila tudi sesalnike. Odločno jim je omejila vhodno moč in določila dodatne stroge omejitve: minimalno zmogljivost pobiranja prahu, maks. dovoljeno hrupnost in izpust prahu ter min. operativno življenjsko dobo. Hkrati za sesalnike predpisuje energijsko nalepko, s čimer zagotavlja primerno informiranost potrošnikov. Ukrepi so relativno strogi, zato se velja vprašati ali bi lahko EU svoje cilje na tem področju dosegla tudi na kakšen drug učinkovit način. Obstajajo namreč alternative, večkrat uporabljene tudi v praksi. Samoreguliranje proizvajalcev s prostovoljnim sporazumom je legitimna alternativa, ki jo ponuja sama direktiva ekodizajn. Na voljo so tudi drugi posredni načini, s finančnih spodbudami/trošarinami, z informacijskimi kampanjami ipd. Toda analize kažejo na boljšo učinkovitost zakonskih predpisov v primerjavi z alternativnimi rešitvami. Še posebej, ko ima regulacija široko podporo deležnikov (proizvajalcev, IS in držav članic). Postopek priprave ekodizajn zakonodaje za sesalnike, sestavljen iz predpisanih ključnih faz, je vodila Evropska Komisija. Sodelovala sta tudi Svet EU in Evropski parlament ter mnogi zunanji akterji (predvsem proizvajalci in interesna združenja). Da bi lahko razumeli konkretne korake od pobude do objave uredbe, se moramo seznaniti z zakonodajnim postopkom, zakonodajno pobudo in z zastopanjem interesov v EU. Proces je bil dolgotrajen, skoraj 6 let od podpisa pogodbe za pripravljalno študijo do objave uredb v Uradnem listu EU (od prve konkretnih pobude za vključitev sesalnikov pa celo več kot 10 let), kar je dolga doba tudi po internih merilih Komisije. Zato domnevamo, da so deležniki temeljito preučili vse ključne vidike zadeve. Kljub temu ne moremo izključiti možnih kritik, nezadovoljstva ali nasprotovanja manjšega dela zainteresiranih subjektov in medijev. Postopek je bil zelo kompleksen. K sodelovanju je pritegnil veliko število udeležencev, zahteval je mnoge posvete, forume, sestanke, študije, ocene, analize. Da je bodoča uredba lahko uspešno prestala glasovanja na odborih, je Komisija ves
Keywords: ekodizajn, okoljsko primerna zasnova, energijska nalepka, sesalnik, evropska zakonodaja, izvedbeni ukrep, prostovoljni sporazum, Evropska komisija, direktiva, uredba
Published: 29.01.2016; Views: 625; Downloads: 68
.pdf Full text (1,33 MB)

9.
PRAVNI VIDIKI REGULACIJE STATUSA JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
Eva Murko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Zgodovinsko so države članice Evropske unije samostojno regulirale delovanje prevozniških storitev v železniškem prometu. Organizacijsko so bila podjetja, ki so izvajala storitve na področju železniških prevozov, gradnje in vzdrževanja železniške infrastrukture, konstituirana kot enovite, vertikalno integrirane družbe. Trg na področju železniškega prometa je bil urejen monopolno, storitve v železniškem prometu pa so opravljali lastniki železniškega omrežja. V obdobju po letu 1991 je prišlo do deregulacije trga železniških storitev. Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železniških podjetij Skupnosti je posegla v klasično ureditev na nivoju držav članic Evropske unije in na novo definirala razmerja med lastniki javne železniške infrastrukture in podjetji, ki izvajajo prevoze po tirih. Zahtevana je bila jasna delitev med lastnikom infrastrukture, upravljavcem in prevoznimi podjetji, zlasti z namenom omejevanja monopola obratovanja prevozniških železniških družb. Deregulacija je sprožila vrsto posledic za mednarodno pravo na področju regulacije železniškega sektorja, predvsem v smislu prostega dostopa do infrastrukture držav članic in zagotavljanja nemotenega in preko mejnega izvajanja železniških prevoznih storitev. Bistvo ureditve je zagotavljanje prostega dostopa do železniške infrastrukture na področju Evropske unije za vse železniške družbe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Dostop je urejen z medsebojnimi pravnimi obvezami med prevoznikom in upravljavcem infrastrukture in pogojen s plačilom uporabnine, ki je namenjena kritju dela stroškov vzdrževanja in vodenja prometa.
Keywords: transport, promet, Evropska komisija, direktiva, javna železniška infrastruktura, zakonodaja, pravo Evropske unije, deregulacija, tožba
Published: 10.12.2015; Views: 628; Downloads: 146
.pdf Full text (1,89 MB)

10.
Ukrepi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v Evropski uniji za mala in srednje velika podjetja
Zoran Stamenčić, 2016, master's thesis

Abstract: Meje med državami članicami Evropske unije na nek način obstajajo le še na papirju – prebivalci Evropske unije lahko delamo v drugih državah članicah, podjetja pa na primer lahko poslujejo v drugih državah članicah pod istimi pogoji kot poslujejo domača podjetja. Notranji trg Evropske unije tako ponuja številne priložnosti podjetjem, ki želijo razširiti svoje poslovanje izven meja svoje države ter s tem izboljšati svoj položaj na zelo konkurenčnem trgu. Priložnosti, ki jih prinaša notranji trg Evropske unije, pa spremljajo izzivi in ovire, za katere je potrebno znanje in viri, tako finančni kot človeški, da se premostijo. Zaradi omejenosti sredstev so mala in srednje velika podjetja bolj izpostavljena izzivom ter se težje spopadajo z ovirami kot pa velika podjetja. Dejstvo, da so skoraj vsa podjetja v Evropski uniji mala in srednje velika podjetja, nalaga ustvarjalcem poslovnega in zakonodajnega okolja veliko odgovornost – malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, je potrebno zagotoviti trg, na katerem lahko enakovredno nastopajo skupaj z velikimi podjetji. Znaten delež malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji je mnenja, da je prav zakonodaja tista, ki predstavlja najvišjo oviro pri njihovem poslovanju. Za zagotovitev skladnosti z evropsko oziroma nacionalno zakonodajo morajo nameniti velik delež svojih virov, kar nedvomno vpliva na njihovo poslovanje in konkurenčnost. Zavedajoč se izjemnega pomena malih in srednje velikih podjetij za evropsko gospodarstvo, Evropska komisija s svojimi predlogi, akti, ukrepi ter programi zmanjšuje administrativna bremena ter na ta način poskuša zagotoviti enakovredne konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Na vseh korakih cikla specifičnega akta/politike se posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, ter administrativnim bremenom. Tako se že pri prvotnem načrtovanju pobude, ko Evropska komisija objavi t.i. časovnico, naredi preliminarna ocena potencialnih vplivov pobude na mala in srednje velika podjetja. Preden pa Evropska komisija dejansko predlaga nov predlog, se naprej skozi javno posvetovanje posvetuje z relevantnimi deležniki in oceni možne posledice predloga - to naredi s tako imenovano oceno učinka, ki je obvezna za najpomembnejše pobude in pobude z daljnosežnimi posledicami. Sama ocena učinka je del »MSP testa«, v okviru katerega se, med drugim, naredi natančna analiza učinkov predlagane pobude na mala in srednje velika podjetja. V oceni učinka je posebno poglavje namenjeno tudi analizi administrativnih bremen oziroma administrativnih stroškov, ki bi nastali s sprejetjem pobude, ki se ocenjuje. Rezultati te analize in »MSP testa« omogočajo podlago za odločitev, ali bodo mala in srednje velika podjetja morala upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz pobude, ali bodo morebiti iz določenih obveznosti izključena oziroma bo za njih veljal blažji režim. Med samim izvajanjem posamezne pobude oziroma po koncu njenega izvajanja Evropska komisija z vrednotenjem redno ocenjuje uspešnost, učinkovitost, ustreznost in dodano vrednost ukrepov Evropske unije. V okviru Programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT, ki je bil uveden z namenom narediti zakonodajo Evropske unije kakovostnejšo in lažjo, se izvajajo korektivni ukrepi obstoječe zakonodaje, vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ter razveljavitve obstoječe zakonodaje, ki ne služi svojemu namenu. Ne glede na vse napore in ukrepe Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen še vedno obstajajo zakonodajni akti, ki so za mala in srednje velika podjetja, še posebej pa za mikropodjetja, zelo obremenjujoči. Leta 2012 so mala in srednje velika podjetja v javnem posvetovanju identificirala deset zakonodajnih aktov Evropske unije, ki so za njih najbolj obremenjujoči - Evropska komisija je v zvezi z identificiranimi akti, kjer je to možno, že ukrepala.
Keywords: mala in srednje velika podjetja, mikropodjetja, MSP, administrativna bremena, administrativni stroški, Evropska unija, Evropska komisija, REFIT, REACH
Published: 23.05.2016; Views: 1431; Downloads: 98
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica