| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Meje neodvisnosti Evropske centralne banke
Hana Kosi, 2019, master's thesis

Abstract: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB. V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog. V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo. Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank. V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Keywords: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Published: 14.10.2019; Views: 577; Downloads: 162
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Keywords: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Published: 15.11.2016; Views: 866; Downloads: 96
.pdf Full text (851,39 KB)

3.
Izvedeni finančni instrumenti v teoriji in praksi
Sebastjan Pšeničnik, 2016, specialist thesis

Abstract: Gospodarstvo v evropskem prostoru in Sloveniji spet prehaja v rast, zato smo se v specialističnem delu odločili širši množici predstaviti izvedene finančne instrumente na enostaven in razumljiv način. Podjetja morajo pri svojem poslovanju najprej prepoznati tveganja, katerim so izpostavljena, nato pa razmišljati, kako jih omejiti oziroma zavarovati. Za namene lažje identifikacije različnih tveganj smo povzeli opredelitve domačih in tujih avtorjev. Banke, podjetja ter ostale organizacije se s sodobnim časom digitalizacije spreminjajo, obvladovanje in spremljava tveganj, priložnosti in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, postajajo vse pomembnejše. Načrtovanje bodočih aktivnosti je eden pomembnejših segmentov poslovanja, saj je čas, v katerem podjetje vstopa na trg z določenim finančnim produktom, odvisen od trenutne cene ter časa zapadlosti. V sklopu raziskovalnega dela je predstavljena raziskava, ki jo izvaja Evropska centralna banka ob pomoči bank udeleženk v evroobmočju. Dodana vrednost raziskave je primerjalno presojanje večletne obravnave denarnega trga z izpostavitvijo izvedenih finančnih instrumentov. Raziskava po našem mnenju potrjuje dejstvo, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo pomemben segment bančnega sistema tudi po finančni krizi. Banke so se le dodatno zavarovale proti tveganju poravnave in poleg krovne pogodbe ISDA uvedle še pogodbe CSA (Credit Support Annex), ki predstavljajo izmenjavo kritij glede na odprto pozicijo izvedenih finančnih instrumentov. Tržni potencial za banke in podjetja še vedno predstavljajo izvedeni finančni instrumenti; morebiti za zavarovanje oziroma uravnavanje portfelja poslovanja ali za špekulativni namen pridobitve dodatnega zaslužka.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, tveganja, primerjalno presojanje, raziskava, Evropska centralna banka
Published: 09.11.2016; Views: 1599; Downloads: 140
.pdf Full text (2,03 MB)

4.
ANALIZA VPLIVA UKREPOV INŠTITUCIJ EU NA TRG DRŽAVNIH OBVEZNIC EMU V ČASU GLOBALNE FINANČNE IN DOLŽNIŠKE KRIZE
Gabrijela Konrad, 2016, master's thesis

Abstract: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav. Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Published: 15.09.2016; Views: 769; Downloads: 104
.pdf Full text (3,54 MB)

5.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA MEDBANČNI TRG V EVROOBMOČJU IN V SLOVENIJI
Tjaša Lopan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Znano je, da je globalna finančna kriza vplivala na celotni svet, predvsem na bančni trg. Začela se je leta 2007 v ZDA s pokom nepremičninskega balona. Kasneje pa se je razširila po celotnem svetu. Za reševanje te krize so bili uvedeni različni ukrepi, nekateri so bili v pomoč, spet drugi ne. Finančna kriza je vplivala na denarni trg, na medbančni trg v Sloveniji. Denarni trg zagotavlja glavni vir denarnih sredstev, udeležencem na trgu omogoča ohranjati likvidnost, centralni banki pa omogoča, da lahko vodi denarno politiko. Na medbančnem trgu si banka, ki je v likvidnostnem primanjkljaju, sposodi denar od banke, ki je v likvidnostnem presežku. Slovenske banke so se na evrskem denarnem medbančnem trgu močno zadolževale v času globalne finančne krize v obdobju od leta 2007 do leta 2009, predvsem od Evrosistema. Zadolženost se je zmanjšala po letu 2014. Banke so svoje obveznosti poravnale že v 29%, kar nam prikazuje poročilo o finančni stabilnosti za leto 2015.
Keywords: denarni trg, instrumenti denarnega trga, medbančni trg, finančna kriza, evro območje, Evropska centralna banka (ECB)
Published: 26.11.2015; Views: 695; Downloads: 95
.pdf Full text (825,31 KB)

6.
VLOGA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V BODOČI BANČNI UNIJI
Ana Šemerl Harmel, 2014, undergraduate thesis

Abstract: S stečajem ameriške investicijske banke Lehman Brothers 15. septembra 2008 se je finančna kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, razširila tudi v Evropo. Kriza v Evropi je doživela večje razsežnosti, kot je bilo sprava pričakovano. To je bila predvsem posledica močne povezanosti evropskega gospodarstva z bankami ter razdrobljenosti finančnega trga, ki deluje v okviru enotnega trga EU. V odgovor napakam v zasnovi EU, ki so postale vidne po izbruhu finančne krize, se je rodila ideja o vzpostavitvi bančne unije. V diplomski nalogi sem se osredotočila na vlogo Evropske centralne banke v okviru bančne unije. Njene naloge se nanašajo predvsem na nadzor. Evropska centralna banka bo tako v okviru prvega stebra bančne unije izvajala bonitetni nadzor nad kreditnimi institucijami v državah članicah enotnega mehanizma nadzora. Vanj bodo vključene vse države članice evroobmočja ter pridružene države, ki bodo v mehanizmu sodelovale na temelju sklenjenega dogovora o tesnem sodelovanju. V diplomski nalogi sem raziskala, kako je bil oz. je urejen nadzor pred vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora pod okriljem Evropske centralne banke; kateri ukrepi so bili na temo bančne unije že izvedeni ter kateri pomembnejši koraki že opravljeni; katere so glavne pristojnosti Evropske centralne banke; katere pristojnosti bodo ostale na nacionalnem nivoju; katere države bodo vključene v sistem enotnega nadzora; ter druga vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje nadzora, ki ga bo prevzela Evropska centralna banka v okviru prvega stebra bančne unije.
Keywords: pravo Evropske unije, Evropska centralna banka, bančna unija, enotni mehanizem nadzora
Published: 07.10.2014; Views: 1589; Downloads: 243
.pdf Full text (525,46 KB)

7.
PRIMERJAVA FINANČNE KRIZE 1929 S FINANČNO KRIZO 2007
Goran Krulić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Na prvi pogled sta si krizi 1929 in 2007 precej podobni. Obe sta se pričeli na finančnih trgih, obe v ZDA, v mesecih in dnevih pred krizo je v obeh primerih prišlo do dogodkov, ki so vsaj moralno sporni. Površen opazovalec bi lahko celo trdil, da se iz primera velike gospodarske krize finančni svet ni ničesar naučil. A vendar ob natančnejšem opazovanju opazimo razlike – tako v naravi krize kot v ukrepanju pristojnih institucij. Če je v veliki gospodarski krizi mehanizem po katerem se je kriza prenašala iz ZDA na druge države, bil zlati standard, je mehanizem prenosa med zadnjo krizo predstavljala globalizacija in medsebojna prepletenost gospodarstva, s tem pa tudi finančnih trgov. Po borznem zlomu v oktobru 1929 je newyorška podružnica ameriške centralne banke sprostila ogromno likvidnih sredstev. Centralna banka je takšno dejanje, čeprav nejevoljna, odobrila, je pa do leta 1933, ko so ZDA zapustile zlati standard, vodila bolj ali manj restriktivno politiko. Raziskave v desetletjih so pokazale, da je takšno ravnanje bila napaka. Po krizi je ameriška centralna banka dobila zakonsko podlago, da pomaga bankam nečlanicam sistema centralnega bančništva in tudi kateremu koli trgu ali posamezni družbi, katere moteno delovanje bi pomenilo sistemsko tveganje. Med zadnjo krizo je ameriška centralna banka to zakonsko podlago izdatno uporabila in tako ni ponovila preteklih napak. S številnimi programi je preprečila resno zmanjšanje monetarne baze, s tem pa tudi padanje cen. V primerih, ko ni mogla preprečiti propada pomembne finančne institucije (npr. Lehman Brothers), je ukrepala hitro in odločno, da bi preprečila negativen vpliv na druge družbe in podjetja. Kot smo pokazali je bil zato tudi vpliv finančne krize na realno gospodarstvo bistveno manjši kot med veliko gospodarsko krizo. Zgledu ameriške centralne banke je, kot smo predstavili, odločno sledila tudi ECB. Z ukrepanjem je pomembno vplivala na finančne, še posebej pa denarne trge. Z valutnimi swapi z ameriško centralno banko (in tudi nekaterimi drugimi), je ECB zagotovila, da je bilo na voljo dovolj sredstev v tuji valuti, hkrati pa je uspela uresničevati svoje osnovno poslanstvo – poskrbeti za stabilnost cen. V nasprotju s krizo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ni prišlo do deflacije (ki je takrat povzročila toliko težav), hkrati pa je poskrbela, da sredstva, ki jih je posredovala različnim finančnim institucijam, niso povzročila rasti cen. ECB je posredovala tudi ob nastanku krize državnega dolga. Učinke tega posredovanja bo še potrebno preučiti, skoraj zagotovo pa ti ukrepi ne bodo zadostovali in bodo potrebne korenite spremembe na področjih, ki ne sodijo v domeno centralnega bančništva, niti finančnega sistema kot takega. Ob tako obširnem posredovanju centralnih bank, se pojavljajo dvomi o smotrnosti takšnega ravnanja, še posebej, ko gre za neposredno pomoč centralne banke posameznemu podjetju. Takšna praksa bi namreč lahko pomenila, da bodo velika podjetja v bodoče pripravljena prevzemati večje tveganje. Odgovorni v centralnih bankah se seveda zavedajo takšnega tveganja, a hkrati dodajajo, da ob pomanjkanju drugih rešitev, nimajo veliko izbire saj bi propad pomembnih podjetij povzročil še hujše posledice. Za primer nam lahko služi propad Lehman Brothers, kjer je bila centralna banka prisiljena v obsežne operacije, da je omejila vpliv na druge družbe (denimo AIG), hkrati pa je bila deležna hudih kritik, ker je dovolila propad. Naloga bodočih finančnih strokovnjakov je, da najdejo boljši način za ukrepanje v takih primerih. Do takrat bodo centralne banke po svetu prisiljene posredovati v primerih, kjer bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do sistemskega tveganja.
Keywords: Finančna kriza, 1929, 2007, Evropska centralna banka, Federal Reserve, fiančni trgi
Published: 04.07.2012; Views: 1882; Downloads: 123
.pdf Full text (1,27 MB)

8.
FINANČNO GOSPODARSKA KRIZA 2008
Jan Kaučič, 2011, final seminar paper

Abstract: Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Med poglavitne vzroke za nastanek aktualne finančne in gospodarske krize prištevam: nastanek in pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerno potrošnjo v ZDA, premajhno regulacijo finančnega sektorja in človeški pohlep. Glavnina naloge obsega trenutno finančno in gospodarsko krizo, njenih vzrokov in posledic, ki so privedli do nje. Cilj diplomske naloge je pojasniti reševanje in obvladovanje krize na mikro in makro nivoju, ter njenih ukrepov s katerimi so ZDA in Evropska unija poskušali ublažiti krizo. Na začetku diplomskega dela je izpostavljenih nekaj pomembnejših kriz 20. stoletja.
Keywords: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni trg, ukrepi, velika depresija, bonitetna ocena, FED, Evropska centralna banka, simptomi krize, brezposelnost.
Published: 06.12.2011; Views: 9626; Downloads: 1670
.pdf Full text (383,96 KB)

9.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV V PRIDRUŽENIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Jan Tratnik, 2011, final seminar paper

Abstract: Maastrichtski konvergenčni kriteriji so dobili ime po pogodbi o Evropski uniji iz leta 1992. V bistvu gre za štiri konvergenčne kriterije, saj javnofinančni položaj merimo z dvema meriloma (javnofinančni dolg in javnofinančni deficit). Kriterije delimo na tri monetarne in dva fiskalna kriterija. Monetarni kriteriji so: inflacija, devizni tečaji in obrestne mere. Fiskalna kriterija sta: javnofinančni dolg in javnofinančni deficit. Svetovna gospodarska kriza je predvsem po letu 2008 imela velik vpliv na oblikovanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev v državah članicah EU. S tem delom diplomskega seminarja smo želeli raziskati, kako države, ki niso članice EU in to želijo v kratkem postati, izpolnjujejo konvergenčne kriterije. Če želijo države prevzeti evro je smotrno, da se še preden vstopijo v EU skušajo izpolnjevati kriterije, saj jim to omogoča lažje in hitrejše vključevanje v evropsko integracijo oziroma prevzem skupne valute. V naši analizi Islandija ne izpolnjuje prav nobenega konvergenčnega kriterija. Za razliko od Islandije pa Makedonija nima nobenih težav pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev in izpolnjuje prav vse tri kriterije. Hrvaška in Turčija izpolnjujeta po dva kriterija. Prva ne izpolnjuje kriterija glede javnofinančnega deficita, druga pa ne izpolnjuje kriterija glede inflacije.
Keywords: Optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, evro, Evropska centralna banka, maastrichtski konvergenčni kriteriji, inflacija, javnofinančni dolg, javnofinančni deficit
Published: 28.11.2011; Views: 2332; Downloads: 184
.pdf Full text (931,38 KB)

10.
MONETARNA POLITIKA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Bojana Kern, undergraduate thesis

Abstract: Po nastanku izrednih gospodarskih in finančnih razmer na področju EMU redni ukrepi ECB niso več zadostovali za stabiliziranje nastalih razmer. Za izhod iz ekonomske monetarne krize je bilo potrebno uvesti začasne izredne ukrepe, s katerimi je ECB poskušala spodbuditi delovanje medbančnega trga v euroobmočju. Zaradi kreditnega krča med gospodarsko finančno krizo in zaradi nezadostnega financiranja gospodarstva je prišlo do zmanjšanja agregatnega povpraševanja in posledično do zmanjšanja gospodarske rasti. Poleg neomejene likvidnosti, sta bila ključnega pomena uvedba možnosti odkupa kritih državnih in zasebnih obveznic v območju z eurom in ponovna vzpostavitev operacij refinanciranja v dolarjih, v dogovoru z nekaterimi centralnimi bankami. Z ukrepi je bilo zagotovljeno zniževanje ključne obrestne mere in zniževanje dolgoročnih obrestnih mer na denarnem trgu. Ključne obrestne mere so se od začetka krize postopno zniževale in so bile v maju 2009 znižane na zgodovinsko najnižjo raven 1%. ECB ni želela še naprej zniževati obrestne mere in tvegati, da bi se ujela v likvidnostno past. Zaradi kriznih razmer finančnih trgov so bile za področju likvidnostne regulative že napovedane spremembe in vpeljava strožjih nadzornih kriterijev. Poleg novih likvidnostnih kazalnikov bo regulator v bodoče zahteval tudi dodatna poročila »monitoring tools« za kontrolo in analizo, v katera bodo vključeni likvidnostni razmiki, struktura oziroma koncentracija virov, razpoložljiva in bremen prosta sredstva, primerna za zavarovanje in LCR po pomembnih valutah. S pravili Basel III, ki bodo začela veljati 2013 in bodo v celoti stopila v veljavo leta 2019, se zvišuje tudi kapitalska ustreznost bank. V nekaterih državah je bil že uveden tudi posebni davek na bilančno vsoto bank. Za ustrezno rešitev iz finančne krize in preprečitev nastanka novih, bo potrebno zagotoviti evropsko finančno regulacijsko in fiskalno reformo. Evropska unija je vzpostavila preventivni meddržavni mehanizem, ki se sproži ob morebitni fiskalni in dolžniški krizi članic, vendar to ne zadošča. Za preprečitev podobnih kriz bi bilo v bodoče smiselno vzpostaviti dvosteberni sistem, po katerem bi ECB z obrestno mero še vedno uravnavala inflacijo, za zagotovitev finančne stabilnosti pa bi uporabila delež posojila, odobrenega na podlagi hipotekarnih obveznic, in kazalnike solventnosti bank. Učinek ukrepa bi bil podoben kot izredni ukrep ECB v času finančne krize, s katerim zagotavlja neomejeno likvidnost na bančnem trgu, ob sočasni uporabi obrestne mere za vzdrževanje makroekonomskih ciljev. V začetku aprila 2011 bo Svet ECB predvidoma zvišal temeljno obrestno mero in predstavil strategijo postopnega umikanja izrednih ukrepov, ki so bili sprejeti v času svetovne finančne krize za povečanje likvidnosti v finančnem sistemu euroobmočja. Umik kriznih ukrepov bo po predvidevanjih postopen.
Keywords: Evropska centralna banka, finančna monetarna kriza, izredni ukrepi v času krize, ključna obrestna mera, euroobmočje, izhodna strategija umikanja izrednih ukrepov.
Published: 04.07.2011; Views: 2720; Downloads: 311
.pdf Full text (770,30 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica