| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 685
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv pandemije COVID-19 na mednarodni transport v Evropski uniji in Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Gabrijela Škrjanec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Nenaden pojav bolezni covid-19 in razglasitev pandemije v letu 2020 je močno vplivalo na vse dejavnike gospodarstva, med njimi tudi na mednarodno izmenjavo blaga. To se je pomembno odražalo tudi v mednarodnem tovornem transportu v Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije (EU), kar smo raziskali v našem diplomskem delu. Zanimalo nas je, kako je mednarodni transport blaga potekal pred in kako med pandemijo covida-19. Izvedli smo raziskavo s pomočjo statističnih podatkov iz spletne platforme Eurostat, kjer smo želeli ugotoviti, za koliko in če sploh se je spremenil obseg blaga, transportiranega z mednarodnim transportom v Sloveniji in na ravni držav članic EU. Pri tem smo se osredotočili na cestni, železniški, zračni kot tudi na pomorski promet. Ugotovili smo, da pandemija ni imela samo negativnih učinkov, ampak tudi pozitivne učinke na obseg blaga, transportiranega z mednarodnim transportom, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah članicah EU.
Keywords: mednarodni transport, covid-19, tovorni transport, Evropska unija, Slovenija
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 46; Downloads: 4
.pdf Full text (834,07 KB)

2.
Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi znotraj območja Evropske unije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Gregor Trnjak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Podnebje in okolje se skozi obstoj planeta Zemlja močno spreminjata. Na podnebne in okoljske spremembe vpliva mnogo različnih dejavnikov, v zadnjih letih pa se v povezavi s to problematiko izraziteje pojavlja besedna zveza emisije toplogrednih plinov, ki so opredeljene kot ene izmed poglavitnih vzrokov globalnega segrevanja ozračja našega planeta. Emisije toplogrednih plinov v večji meri zajemajo skupek nezaželenih in ozračju škodljivih plinov, ki se ob svojem pojavu absorbirajo v dolgovalovno sevanje in prek tega vplivajo na sevalno oz. toplotno bilanco Zemlje, ki se v zadnjih letih konstantno dviguje. Glede na to, da je vpliv gospodarske in podnebne politike na delovanje evropske trgovalne sheme velik, smo v diplomskem delu podrobneje opisali in navedli podrobnosti s področja trgovanja z emisijskimi kuponi. V večji meri smo se opredelili zgolj na območje EU, saj ta igra najvidnejšo vlogo v boju z emisijami toplogrednih plinov na celotnem planetu. Želeli smo ugotoviti, kako močan je učinek političnih ukrepov na zmanjšanje izpustov emisij toplogrednih plinov. Ugotovili smo, da je bilo in bo na področju podnebnih sprememb s strani podnebne politike EU sprejetih mnogo pozitivnih spodbud in direktiv, katerih vpliv bo v prihodnosti zagotovo blagodejno vplival na podnebno stanje našega planeta. Kot eno izmed ključnih spodbud, ki smo jih zaznali, je zagotovo dvig cene emisijskega kupona, ki bo posledično spodbudil večje število gospodarskih družb k naložbam v zelene tehnologije, kar je glavni cilj na področju večjih onesnaževalcev. Prav tako bo razširitev trga emisijskih kuponov na ostale večje onesnaževalce blažilno vplivala na podnebno stanje. Kljub vsem pozitivno naravnanim smernicam in direktivam smo ugotovili, da je na voljo še vedno veliko možnosti in prostora za izboljšavo posameznih zakonsko opredeljenih podnebnih in energetskih načrtov, ki pa se bodo morali odvijati v skorajšnjem časovnem intervalu, v kolikor želimo nadaljnjim rodovom omogočiti dostojno življenje tudi v prihodnje.
Keywords: podnebje, onesnaževanje, Evropska unija, evropska trgovalna shema, emisijski kupon, zelena tehnologija
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 35; Downloads: 1
.pdf Full text (1,01 MB)

3.
Postopek vključevanja Severne Makedonije v Evropsko unijo in implementaciji pravil računovodenja v nacionalno pravo
Petar Brdaroski, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Severna Makedonija je neobalna država na Zahodnem Balkanu. Od svoje osamosvojitve leta 1991 je Severna Makedonija izkazala nenehno predanost zasledovanju politične stabilnosti, gospodarskih reformah in evropske vrednote, ki jih sama po sebi ima in spoštuje. Ker je sorazmerno majhna evropska država v razvoju, ima najboljše možnosti za rast in stabilizacijo v Evropski uniji. Toda je država kandidatka od leta 2005, s čimer je del enega najdaljših evropskih integracijskih maratonov v zgodovini Evropske unije. Evropska Unija, kot najboljša evropska spodbujevalka miru in blaginje, ima instrumente, s katerimi spodbuja evropske države k močnemu povezovanju, prizadevanju za skupne cilje, hkrati pa promovira ohranjanje različnih kultur in načinov življenja. Postopek vključevanja novih držav članic se je zaradi dosedanjih izkušenj Unije bistveno spremenil, zato je pomembno, da države, ki si želijo vstopa v EU, razumejo, zakaj in kako se spreminja ter kako bo to vplivalo nanje.
Keywords: Evropska unija, Severna Makedonija, evro-integracija, implementacija, vrednote, računovodska pravila
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 202; Downloads: 7
.pdf Full text (1,54 MB)

4.
Primerjalna analiza inflacijskih gibanj v državah Evropske unije
Tine Merhar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Inflacija je naravni ekonomski pojav, ki ga označujemo s splošno rastjo cen blaga in storitev. Nosilci ekonomske politike si morajo prizadevati za ohranitev zasidranih inflacijskih pričakovanj, ki so ključna za vzpostavitev cenovne stabilnosti, definirane z nizko, predvidljivo in stabilno rastjo cen v višini 2 % na letni ravni. Neenakomerna razporeditev inflacijskih dejavnikov med državami članicami Evropske unije vpliva na razlike v intenziteti divergence inflacijskih stopenj. Znotraj posameznih držav Evropske unije prihaja do razlik v stopnji inflacijske neenakosti, ki odraža neenakomeren vpliv inflacijskih gibanj na različne dohodkovne skupine. Med državami Evropske unije prihaja do heterogenosti v zabeleženih inflacijskih stopnjah zgornjega in spodnjega dohodkovnega kvintila prebivalstva, kar v državah povzroči potrebo po prilagoditvi protiinflacijskih ukrepov ekonomske politike. Smiselna je usmeritev ukrepov ekonomske politike dohodkovnim skupinam z najizrazitejšim upadom realnega dohodka in preprečitev nadaljnjega povečevanja inflacijske neenakosti. Kljub temu da med državami članicami Evropske unije prihaja do razlik v zabeleženih inflacijskih stopnjah in inflacijski neenakosti glede na višino dohodka, zaznamo pozitivno povezavo med višino inflacije, merjeno z indeksom HICP, in višino razlike med inflacijsko stopnjo spodnjega in zgornjega dohodkovnega kvintila prebivalstva.
Keywords: inflacijska dinamika, Evropska unija, divergenca inflacijskih stopenj, dejavniki inflacije, inflacijska neenakost.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 274; Downloads: 41
.pdf Full text (4,24 MB)

5.
Uporaba vodnega topa kot prisilnega sredstva policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Kolenc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo. Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej. Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.
Keywords: policija, prisilna sredstva, vodni topovi, poškodbe, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 362; Downloads: 72
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
Primerjava pogojev za pridobitev orožja v državah Evropske unije in Združenem kraljestvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maruša Forjan, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V današnjih časih ima vedno več ljudi orožni list zaradi različnih razlogov: varnosti, lovstva, športa, zbirateljstva. Veliko ljudi si želi orožni list, a ne ve, kako do njega oziroma kakšni so pogoji za pridobitev le-tega. Zato bomo skozi zaključno delo raziskali pogoje za pridobitev orožja v državah Evropske unije in Združenem kraljestvu. Zanimalo nas bo, kako se pogoji razlikujejo med državami, kakšni so pogoji za njegovo pridobitev, torej kaj vse potrebuje, katere pogoje je treba izpolniti, ali lahko ima oseba, ki želi pridobiti orožni list, kriminalno preteklost in podobno. Na spletu je zelo malo virov, ki bi to opisali, pa še ti so zelo splošni. Skozi diplomsko delo ugotovimo, da so v večini držav EU pogoji zelo podobni, razlike so pravzaprav zanemarljive. Najbolj se razlikujeta pogoja starost in ali mora oseba opraviti izpit za orožje. Zanimala nas je tudi kriminalna aktivnost z ilegalnim orožjem, še posebej, če se v primeru ropa, smrti zaradi orožja in podobnega le-ta uporabi ilegalno ali legalno. Ugotovimo lahko, da ne glede na to, kako strogi so zakoni glede orožja, kriminalci še vedno najdejo pot, da pridejo do ilegalnega orožja. V nekaterih državah je pot do ilegalnega orožja zelo preprosta. V enem primeru je novinar želel ugotoviti, kako hitro lahko pride do orožja; v manj kot enem tednu je dobil možnost kupiti veliko vrst orožja kar na ulici.
Keywords: orožje, orožni list, dovoljenja, Evropska unija, Združeno kraljestvo, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 502; Downloads: 61
.pdf Full text (759,95 KB)

7.
Dejavniki, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112 v državah Evropske unije
Mišel Szőke, Vanja Erčulj, 2022, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti nekatere značilnosti nujnih klicev na številko 112 in proučiti, ali so določeni dejavniki, kot so gostota naseljenosti, prisotnost dodatne številke za nujno pomoč in gospodarska razvitost države, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112. Prispevek naslovi tudi problematiko lažnih klicev. Metode: V vzorec raziskave je bilo vključenih 28 držav Evropske unije (EU). Podatki o hitrosti odziva na klic 112, število lažnih klicev, obstoj dodatnih številk za klic v sili, gostota poselitve in bruto domači proizvod (BDP) za leto 2019 so bili pridobljeni iz uradnih spletnih virov. Statistična analiza je vključevala opisno statistiko in preverjanje hipotez s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ali MannWhitneyevega U testa in korelacijske analize. Ugotovitve: Gospodarska razvitost, gostota naseljenosti ali prisotnost dodatne številke za nujno pomoč v državi se ne odražajo pri hitrosti odziva na klic v sili 112. Odzivnost je med državami različna, zato bi bilo smiselno iskati druge razloge, zakaj prihaja do razlik v hitrosti odziva. Največ lažnih klicev je v letu 2019 imela Malta, najmanj pa Nemčija. Omejitve/uporabnosti raziskave: Omejitve raziskave so nedostopnost vseh kazalnikov, vezanih na klic v sili 112, za vse države EU ter pomanjkanje literature na obravnavano temo. Praktična uporabnost: Hitrost odziva na klic v sili 112 je ključna za uspešno in učinkovito posredovanje pri različnih tipih urgentnih dogodkov. Preučevanje dejavnikov, povezanih s hitrostjo odziva, je ključno za izboljšanje storitev in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja in varnosti državljanov. Ravno tako je treba nasloviti problematiko lažnih klicev, ki negativno vplivajo na kakovost nudenja nujne pomoči.
Keywords: klici v sili, gospodarska razvitost, hitrost odziva, gostota naseljenosti, 112, Evropska unija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 263; Downloads: 9
URL Link to file
This document has many files! More...

8.
Analiza pripravljenosti slovenskega trga na električna vozila : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Dijana Arsova, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga temelji na osnovi analize pripravljenosti uporabe električnih vozil na slovenskem ozemlju. V nalogi smo zajeli razvoj električnih vozil, njihovo stagnacijo ter njihovo uporabo danes. Dotaknili smo se tudi podnebnih sprememb, ki nastanejo zaradi emisij toplogrednih plinov. Diplomska naloga prav tako zajema javnomnenjsko analizo, ali je večina prebivalstva v Sloveniji pripravljena narediti zamenjavo vozil na notranje izgorevanje z vozili na električni pogon. Poleg tega smo raziskali, kakšne so napovedi Evropske unije in Slovenije v zvezi z uporabo električnih vozil. Obravnavali smo prav tako prednosti in slabosti, ki jih imajo električna vozila, ter kakšne prispevke nam lahko prinese nakup električnega vozila. V zadnjem delu diplomske naloge smo analizirali podatke in poiskali rešitev, in sicer katero električno vozilo bo najbolj primerno za prodajni slovenski trg.
Keywords: električna vozila, podnebne spremembe, Evropska unija, promet, onesnaževanje, toplogredni plini
Published in DKUM: 16.01.2023; Views: 496; Downloads: 92
.pdf Full text (2,85 MB)

9.
Zloraba dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji z namenom dela na črno v RS in državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tom Gracar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Današnji čas je zaznamovan z množičnimi migracijami, ki so posledica zapletenih mednarodnih odnosov in konfliktov. Migracije pomenijo določena tveganja v povezavi z ekonomsko, varnostno, družbeno in kulturno situacijo tudi v državah Evropske unije, saj imajo velik vpliv na proces evropskega povezovanja, ki predvideva prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi na prostoru Evropske unije in odpravo notranjih meja med članicami. Kljub dogovoru med članicami se to izvršuje le delno, saj določene države Evropske unije ponovno uvajajo nadzor na svojih mejah. S tem se pojavljajo dvomi o prihodnosti Evropske unije. Države članice Evropske unije morajo skupaj poiskati način, kako omejiti in obvladovati tokove priseljencev in prosilcev za azil. Državljani Evropske unije želijo, da je Unija solidarna z ljudmi, ki bežijo pred preganjanjem in vojno, a odločna proti tistim, ki nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v Evropi. Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zelo priljubljena kot izhodiščna točka za nadaljnjo migracijo tujcev v okviru Evropske unije, saj jim izdano dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji omogoča prosto gibanje in bivanje v vseh članicah Evropske unije. Organi pregona ugotavljajo, da obstajajo primeri, ko si tujci pridobijo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji v nasprotju z zakonsko predpisanimi nameni. Ti tujci se v želji po večjem zaslužku zaposlujejo na črno in se nemalokrat po neuspelem poskusu zaposlitve pričnejo ukvarjati s kriminalnimi dejanji, kar vpliva na znižanje standarda varnosti. Drugi primer je ustanavljanje t. i. slamnatih podjetij, ki služijo predvsem za pridobivanje dovoljenj za prebivanje ali za »pranje denarja«. O različnih primerih zlorab nas vsakodnevno obveščajo sredstva javnega obveščanja. Prav tako se je treba zavedati, da migracije predstavljajo za državo tudi določeno finančno breme. To finančno breme je mišljeno v smislu celote vseh mehanizmov države (pristojnih organov), ki so odgovorni za nadzor in obravnavo migracij.
Keywords: migracije, dovoljenja za prebivanje, delo na črno, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 565; Downloads: 68
.pdf Full text (938,59 KB)

10.
Zeleni energetski prehod in trgi kovin
Ana Ulbin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Če želimo minimizirati škodo iz podnebnih sprememb, je ključno, da dvig globalne temperature omejimo pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glavni krivec antropogenega segrevanja ozračja je energetski sektor, zaradi česar igra prehod k nizkoogljičnim virom pridobivanja energije osrednjo vlogo v zeleni tranziciji. Solarne in vetrne elektrarne, električna vozila, baterije in električna omrežja temeljijo na izrazito mineralno intenzivnih tehnologijah, kar pomeni, da bo uspešen zeleni energetski prehod zahteval ogromno povečanje povpraševanja po nekaterih kovinah, kot so baker, litij, nikelj in kobalt. Problematika pri tem je, da so trgi kovin nepopolni. Nahajališča rud so pogosto koncentrirana v slabo upravljanih državah, časi do vzpostavitve nove proizvodnje so dolgi, koncentracija proizvodnje pa je tako po državah kot po podjetjih velika tudi v fazah prečiščevanja kovin. Posledični morebitni deficiti na trgih kovin bi lahko zakasnili zeleni prehod, hkrati pa povzročili geopolitične pretrese. Države, ki ne bodo uspele zagotoviti dovoljšne oskrbe s kritičnimi minerali, dovoljšnega obsega domačih predelovalnih zmogljivosti in zadostne proizvodnje zelenih tehnologij, bi lahko postale nekonkurenčne. Tveganja za Evropsko unijo so velika. Res je, da bi uspešen zeleni energetski prehod lahko zmanjšal njeno izpostavljenost uvozu ruskih energentov, vendar je hkrati Evropska unija močno odvisna od uvoza kovin, ki so potrebne za zeleni prehod. Pri tem obstaja nevarnost, da bi se Evropska unija v prihodnosti pretirano izpostavila svoji strateški tekmici Kitajski, ki večinoma dominira v vseh fazah verig vrednosti zelenih tehnologij.
Keywords: zeleni energetski prehod, baker, nikelj, litij, kobalt, Evropska unija
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 558; Downloads: 91
.pdf Full text (2,37 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica