| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 215
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, master's thesis

Abstract: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Keywords: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Published: 23.07.2020; Views: 154; Downloads: 33
.pdf Full text (19,41 MB)
This document has many files! More...

2.
Uporaba gis pri ugotavljanju razporeditve cepičev stare trte po sloveniji in evropi
Niko Moraus, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Ena izmed največjih znamenitosti Maribora je Stara trta. To je vinska trta, sorte žametna črnina, ki raste na pročelju Hiše Stare trte in je stara že več kot 400 let, zaradi česar je tudi vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Da bi se trta ohranila in razširila svoje potomstvo izven Maribora, se vsako leto ob obredu rezi podari njene cepiče, iz katerih so že marsikje po svetu zrastle potomke Stare trte. Cepiči so cepljenke, vegetativno razmnožene rastline, nastale s cepljenjem originalnih rozg Stare trte. Cilj diplomske naloge je zbrati na enem mestu podatke o prejemnikih cepičev Stare trte. V prvem delu diplomske naloge smo se tako osredotočili na prejemnike cepičev Stare trte v Sloveniji, v drugem delu pa na prejemnike v Evropi; pri nalogi nam je bil v veliko pomoč GIS-program ArcGIS Online. Ugotovili smo, da je bilo v Sloveniji do sedaj podeljenih skupno že kar 96 cepičev Stare trte, in sicer jih je bilo na območju Štajerske in Koroške podeljenih največ, kar 57, kar znese v odstotkih 59,4 %, območja Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske imajo vsaka po 10 cepičev (10,4 %), območje, ki združuje Primorsko in Notranjsko, pa jih je dobilo devet (9,4 %). Po Evropi je bilo podarjenih že 59 cepičev Stare trte, in sicer v kar 20 različnih držav. Največ jih je na območju Srednje Evrope, in sicer 33 (56 %), sledi Jugovzhodna Evropa z 12 prejemniki (20,3 %), na tretjem mestu je Zahodna Evropa z osmimi dobljenimi cepiči (13,5 %), sledi Južna Evropa s petimi cepiči (8,5 %), na območju Severne Evrope pa je zaenkrat zgolj en cepič (1,7 %). Države, ki so prejele največ cepičev so Avstrija (17), Nemčija (6) in Hrvaška (6).
Keywords: cepič, Stara trta, razporeditev, Slovenija, Evropa, GIS
Published: 20.12.2019; Views: 251; Downloads: 20
.pdf Full text (2,60 MB)

3.
Analiza tipov podjetništva s poudarkom na notranjem podjetništvu
Kaja Vaš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo je pojem, ki nas spremlja na vsakem koraku. V današnjih kriznih časih preprosto ni več »varne službe«, prav tako pa so tudi vse manjše karierne priložnosti in možnosti zaposlitve. Posledično vse več ljudi razmišlja o samostojni poti – podjetništvu. V teoretičnem delu diplomskega seminarja smo sprva opredelili pojem podjetništvo in njegov pomen ter štiri najpogostejše oblike podjetništva, ki se pojavljajo v Sloveniji (družinsko, žensko, franšizno in notranje podjetništvo). Poseben poudarek diplomskega seminarja smo dali notranjemu podjetništvu in ga v nadaljevanju tudi podrobneje opisali. Raziskali smo razvoj notranjega podjetništva, navedli dejavnike, ki so potrebni za njegov nastanek, ustavili smo se pri njegovih vodstvenih značilnostih, navedli pomen inovativnosti v notranjem podjetništvu in njegovo uvajanje ter nazadnje raziskali notranje podjetništvo v Sloveniji. Empirični del diplomskega seminarja zajema analizo razvitosti notranjega podjetništva. Podatke smo analizirali s pomočjo raziskave GEM. Najprej smo raziskovali razvitost notranjega podjetništva v Sloveniji v zadnjih treh letih in na koncu še razvitost notranjega podjetništva na področju Evrope v enakem časovnem obdobju. Nazadnje smo opisali motivacijo in načine, kako spodbuditi večjo podjetnost zaposlenih.
Keywords: podjetništvo, notranje podjetništvo, oblike podjetništva, razvoj notranjega podjetništva, raziskava GEM, inovativnost, Slovenija, Evropa
Published: 13.12.2019; Views: 343; Downloads: 66
.pdf Full text (659,71 KB)

4.
Taksonomsko-Morfološka analiza mačjih ušes iz oblikovnega kroga ophrys holosericea agg. v sloveniji, istri in kvarneru
Nika Pavlec, 2019, master's thesis

Abstract: S pomočjo klasične morfometrije cvetov in ob uporabi multivariantnih statističnih metod smo analizirali cvetove petih taksonov iz oblikovnega kroga čmrljelikega mačjega ušesa (Ophrys holosericea agg.). Morfološko smo ovrednotili cvetove tipske podvrste (O. holosericea s.s.) in jih primerjali s taksoni: O. holosericea subsp. untchjii, O. holosericea subsp. medea, O. cf. serotina in O. holosericea subsp. tetraloniae. Območje raziskave zajema področja Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo cvetove iz 18 lokacij. Korelacijski testi so bili izvedeni na podlagi 19 bioklimatskih spremenljivk in prve glavne morfološke komponente. Rezultati so pokazali, da devet bioklimatskih spremenljivk statistično značilno vpliva na velikost in obliko cvetov. Dokazali smo, da na opazovane morfološke znake cvetov, ki se uporabljajo za razlikovanje taksonov Ophrys holosericea, vplivajo lokalne podnebne razmere. Pokazali smo tudi, kako težko je razmejiti taksone na podlagi 19 morfoloških znakov cvetov. Prav zato bi morali pri določanju taksonov iz rodu Ophrys upoštevati ekološke pogoje posameznih lokacij.
Keywords: Ophrys holosericea, Jugovzhodna Evropa, morfometrija, podnebje, klinalna variabilnost
Published: 26.11.2019; Views: 466; Downloads: 91
.pdf Full text (2,21 MB)

5.
Management človeških virov v Evropi, obstaja konvergenca?
Tomaž Jošt, 2019, master's thesis

Abstract: Evropa je kulturno raznolik kontinent, a hkrati politično in ekonomsko povezan. Prakse managementa človeških virov se od države do države razlikujejo, vendar obstajajo tudi podobnosti. Management človeških virov postaja ključna strateška komponenta za uspeh podjetij, kar kaže na pomembnost razprave o konvergenci in divergenci nacionalnih praks managementa človeških virov v Evropi. Predstavljamo management človeških virov v Evropi in določenih državah. Skozi nalogo želimo raziskati, ali obstaja konvergenca praks managementa človeških virov v Evropi, zato predstavljamo tudi razvoj le-teh. Čeprav na določenih področjih obstaja smerna konvergenca, prihajamo do ugotovitve, da končne konvergence ni mogoče zaznati. Razlike med državami na področju praks managementa človeških virov se niso zmanjšale. Glede izvajanja paradigme visoke učinkovitosti obstajajo različni pristopi v Evropi.
Keywords: Evropa, management človeških virov, konvergenca, divergenca
Published: 22.10.2019; Views: 356; Downloads: 46
.pdf Full text (1,85 MB)

6.
Samomorilski teroristični napadi v Evropi
Marija Jaskić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen samomorilski teroristični napad. Predstavljeni so tudi primeri samomorilskih terorističnih napadov v Evropi ter mnenje prebivalcev Republike Slovenije o njihovi varnosti. Terorizem je star kot je staro človeštvo. V človeški zgodovini je nasilje bilo vedno prisotno. Kompleksni politični cilji pa so bili redko doseženi brez uporabe nasilja. Opredelitve terorizma so bile vedno problematične, zaradi kompleksnosti, razhajanj v nacionalnih pravilih in ureditvah, nedorečenosti mednarodnega prava, protislovnosti pri varstvu človekovih pravic kot tudi zaradi dosedanje odsotnosti globalnega odgovora na globalne grožnje. Samomorilski terorizem se je razširil z bližnjega vzhoda na Šrilanko, v Turčijo, Argentino, Čečenijo, Rusijo, Alžirijo, ZDA in navsezadnje Evropo (Pavič, 2009). Zaradi zatona Islamske države in posledičnega upada finančnih sredstev za terorizem postajajo napadi nediskriminatorni. Poudarek je na številu žrtev in odmevnosti napada (Delo, 2016). Oblasti so v Evropi po 11. septembru preprečile vsaj 19 večjih terorističnih napadov. Toda številni varnostni izzivi, s katerimi se zavezništvo sooča, se šele razvijajo in predstavljajo visoko tveganje. V Evropi je domači terorizem še vedno grožnja za varnost. Samomorilske teroristične napade v najrevnejših in najslabših integriranih obrambnih skupinah v nekaterih (muslimanskih) skupnostih v Evropi tolerirajo ali pa celo občudujejo. (Revija Nato, 2007). Terorizem v Evropi predstavlja varnostni problem ter grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Napadi se v zadnjih letih večajo, zajemali so streljanje, zajetje talcev in samomorilske napade. Velik izziv je dejstvo, da taki teroristi puščajo manj sledi kot organizirane skupine in jih je tako težje pravočasno odkriti (Turrettini, 2016).
Keywords: diplomske naloge, terorizem, napad, Evropa, varnost, samomor
Published: 04.09.2019; Views: 607; Downloads: 70
.pdf Full text (591,22 KB)

7.
Primerjava nevojaških nalog evropskih oboroženih sil
Kaja Juratovac, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Evropa se v zadnjem desetletju sooča z novimi viri ogrožanja, ki vplivajo na spreminjanje varnostne in politične podobe Evrope. V ospredje so prišla tveganja in grožnje, ki primarno predstavljajo nevojaške oblike ogrožanja, kot so ekonomska kriza, množične migracije, organizirana kriminaliteta, globalni ekološki izzivi itd. Primarna vloga oboroženih sil, ki je braniti državno ozemlje pred zunanjimi grožnjami, se zaradi novih oblik izzivov, tveganj in groženj, ni spremenila, temveč je to oborožene sile vodilo v sodelovanje z drugimi varnostnimi organizacijami, kot so na primer policija, žandarmerija, obveščevalne službe itd. Skupaj z novonastalimi varnostnimi grožnjami se spreminjajo naloge in vloga oboroženih sil, ki vključujejo domačo varnostno vlogo pa vse do zagotavljanja humanitarne pomoči v razmerah naravne ali humanitarne nesreče. Nove naloge in vloge predstavljajo enega od načinov iskanja ter zagotavljanja čim večje legitimnosti oboroženih sil in občutka, da je njihovo delo pomembno in aplikativno. Izkazalo se je, da Evropska Unija, kljub vsem naporom, sprejetim sporazumom, konvencijam, akcijskim načrtom, mrežam institucij in gospodarski povezanosti, le ni tako zavarovana pred sodobnimi grožnjami. V okviru varnostnih politik se tako ustvarjajo nove predstave o vlogi oboroženih sil, prav tako se oblikujejo pričakovanja glede njihovih nalog pri zagotavljanju varnosti v državi.
Keywords: diplomske naloge, oborožene sile, Evropa, sodobno varnostno okolje, nevojaške naloge
Published: 02.08.2019; Views: 409; Downloads: 71
.pdf Full text (616,34 KB)

8.
Primerjalna analiza učinkov različnih politik omejevanja prepovedanih drog v evropskih državah
Maruša Lipušček, 2019, master's thesis

Abstract: Mnoge evropske države so v zadnjih dveh desetletjih spremenile pristop do reševanja problematike uporabe prepovedanih drog. Ta ne temelji več na prohibiciji in zatiranju ter zapiranju uporabnikov. Nove politike na področju prepovedanih drog temeljijo na zmanjšanju škode zaradi zlorabe drog in zmanjšanju kršitev z dekriminalizacijo uporabe in posesti manjše količine prepovedanih drog. Magistrsko delo obravnava različne načine omejevanja posesti in uporabe manjših količin prepovedanih drog v tridesetih izbranih evropskih državah ter raziskuje njihov kriminološki, zdravstveni ter socialni vpliv. V večini evropskih držav je uporaba in posest prepovedanih drog kaznivo dejanje, z možnostjo zaporne kazni, vendar se v praksi izvaja omiljena obravnava. V 40% izbranih državah pa je tovrstno dejanje dekriminalizirano. To pomeni, da dejanje v zakonu ni zapisano kot kaznivo ali sploh ni omenjeno. Lahko gre za popolno razveljavitev kazenskih sankcij, oziroma zaporne kazni, ali za preusmeritev na prekrške, ki so sankcionirani z globami. V delu smo preučili vplive, ki jih ima dekriminalizacija uporabe in posesti manjših količin prepovedanih drog na odkrivanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, uporabo in razširjenost prepovedanih drog med mlajšimi odraslimi in na problematične uporabnike. Primerjali smo podatke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami med dvema skupinama držav, in sicer med tistimi, kjer sta uporaba in posest manjših količin prepovedanih drog kaznivi dejanji z možnostjo zaporne kazni, in tistimi, kjer sta dejanji dekriminalizirani.
Keywords: magistrska dela, prepovedane droge, Evropa, dekriminalizacija, primerjava, zakonodaja
Published: 10.06.2019; Views: 433; Downloads: 46
.pdf Full text (628,23 KB)

9.
Primerjava vodenja med Evropo in Afriko na primeru Andritz Hydro GmbH
Gregor Obrulj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi obravnavamo področje situacijskega vodenja, opredeljene in predstavljene so štiri najbolj prepoznavne teorije iz področja situacijskega vodenja, te so, Fiedlerjev kontingenčni model vodenja, Herseyev in Blanchardov situacijski model vodenja, Housova teorija poti in cilja in Vroom-Yettonov model situacijskega vodenja. Prav tako obravnavamo vpliv različnih kultur na proces vodenja, kar predstavlja pomemben dejavnik pri izbiri najprimernejšega stila vodenja ter pri samem procesu vodenja. Z opredelitvijo teh modelov smo si postavili podlago za drugi del naloge, kateri predstavlja primerjavo vodenja med Evropo in Afriko na primeru globalnega podjetja. Zamisel, ki stoji za tem, je ta, da želimo pokazati kakšne razlike nastanejo pri uporabi posameznih pristopov vodenja in prikazati kateri so ti dejavniki, ki povzročajo nastanek nekaterih razlik. V mislih imamo predvsem kulturne in geografske dejavnike, ki imajo velik vpliv na interakcijo z zaposlenimi, Omenjene razlike med Evropo in Afriko se najizrazitejše opazijo oz. odražajo se v kulturi, prepričanjih, dojemanju in medsebojnem spoštovanju. K temu pa še moramo prišteti ekonomske, politične in socialne razmere v državi, slabo razvita infrastruktura, praktično neobstoječa komunikacijska infrastruktura, visoka stopnja izpostavljenosti infekcijskim boleznim itn. Vse naštete karakteristike vodji še posebej otežijo vodenje, planiranje in organiziranje na območju Afrike v primerjavi z Evropo. Naloga prikazuje najpomembnejše razlike in težave, ki se pojavljajo pri izvajanju funkcij vodilnih zaposlenih podjetja Andritz Hydro GmbH. Prikazujemo kompleksnost procesa vodenja na območju Demokratične Republike Kongo in nakazujemo na dejavnike katere je potrebno odpraviti v kolikor je to seveda možno ali pa se jim posebej posvetiti in jih skušati obvladati, da bi dosegli relativno harmoničen proces vodenja. Seveda pa je še dejavnih vrste drugih vplivov, ki se na prvi pogled morda zdijo nepomembni, lahko pa sprožijo niz dejavnikov, ki nato močno posegajo v proces vodenja.
Keywords: Vodenje, stili vodenja, Evropa, Afrika, dejavniki vodenja, situacijsko vodenje
Published: 14.11.2018; Views: 390; Downloads: 50
.pdf Full text (416,59 KB)

10.
Vikingi: med realnostjo in filmsko fikcijo
Anja Kraševec, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo na podlagi virov in literature predstavlja življenje Vikingov. Ključni vir v našem primeru je predstavljala serija Vikingi, opirali pa smo se tudi na sage, ki opisujejo ljudi ali dogodke v vikinškem življenju. V prvem delu so tako opisani splošni podatki o Vikingih, ki so potrebni za razumevanje njihovega življenja in razmišljanja. V osrednjem delu pa je naloga osredotočena na tematiko, ki je v seriji v ospredju, in sicer na vojskovanje ter na odnose s celinsko Evropo. Vikingi so bili Skandinavci, združeni iz treh držav. Na začetku vikinške dobe, ki se je začela leta 800, je bilo teh ljudi na tem območju malo. Kasneje se je to zaradi ugodnih razmer spremenilo in njihovo število je začelo naraščati. Vse to je privedlo do njihove ekspanzije. Iskali so si nova ozemlja za naselitev, poleg tega pa so hrepeneli po materialnih dobrinah, ki so jih pridobili na roparskih pohodih. Vikingi so se tako odlikovali na vojaškem področju. Bili so pravi pomorščaki. Želja po odkrivanju novih ozemelj jih je pripeljala do tega, da so izpopolnili svojo tehniko gradnje ladij. Pri odkrivanju novih držav so naleteli na nove kulture, s katerimi so trčili na svojih pohodih. Sprva so na zahodu prišli do Anglije in spoznali novo vero: krščanstvo. To je bilo za njih nekaj povsem novega, saj so bili sami pogani. Njihova mitologija je bila obsežna, poznali so širok spekter bogov. Verjeli so, da ti bogovi krojijo njihova življenja. V njih so iskali vzor in pojasnila za določene dogodke. Po Angliji je bil njihov cilj pot do današnje Francije, kjer so naleteli na precejšen odpor in so se morali v tehniki vojskovanja izpopolniti. Kmalu jim tudi Pariz ni bil dovolj in pot jih je vodila dalje.
Keywords: Vikingi, serija, sage, mitologija, pogrebni običaji, celinska Evropa, vsakdanje življenje
Published: 24.10.2018; Views: 1337; Downloads: 131
.pdf Full text (2,71 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica