| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 218
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Sušnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Trgovina z ljudmi in tihotapljene migrantov sta kriminalni dejavnosti s katerima se soočajo vse države po svetu. Za učinkovit boj proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim je zato pomembno sodelovanje izvornih, tranzitnih in držav destinacije. Trgovina z ljudmi se sicer lahko dogaja znotraj ene države, tihotapljenje pa vedno zajema prečkanje državnih mej. Migracije v Evropo so imele velik porast leta 2015 v času begunske krize. Posledično se je povečalo tudi število tihotapljenih migrantov. Evropska unija je za preprečevanje tihotapljenja migrantov ustvarila različne ukrepe, načrte in organizacije, ki delujejo na tem področju. Tihotapci za svoje storitve, kot so transport do željene države in zagotavljanje ponarejenih dokumentov, zahtevajo visoke vsote denarja, ki so jih migranti pripravljeni plačati zaradi želje po boljšem življenju. Za to so pripravljeni tvegati tudi svoje življenje, saj so pogosto tihotapljeni v nevarnih pogojih. Pogosto so tihotapljeni natrpani v kombijih, kjer ni dovolj zraka ali pa prečkajo Sredozemsko morje vse od Severne Afrike do Italije na napihljivih čolnih, zato je na tej poti število smrtnih žrtev najvišje zaradi pogostih utopitev. Tihotapljenje migrantov v Evropo namreč poteka po različnih poteh, med tri glavne migracijske poti sodijo srednja, zahodna in vzhodna sredozemska pot. Tekom vseh poti so migranti pogosto deležni nasilja in so lahke tarče trgovine z ljudmi. Pomembno je, da se poleg kazenskega pregona tihotapcev zagotavlja varnost in zaščito migrantom.
Keywords: diplomske naloge, tihotapljenje migrantov, nezakonite migracije, trgovina z ljudmi, Evropa
Published in DKUM: 25.02.2022; Views: 299; Downloads: 77
.pdf Full text (728,52 KB)

2.
Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blaž Bohinc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 179; Downloads: 23
.pdf Full text (760,51 KB)

3.
Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena
Nuša Flisar, 2021, master's thesis

Abstract: Vedno bolj smo podvrženi enostranskim informacijam o podnebnih spremembah, kjer je s strani medijev izpostavljeno, da je edini dejavnik, ki nanj vpliva, človek. Pri tem se izpodrivajo dejstva, da je podnebje podvrženo tudi naravnim dejavnikom, ki vplivajo na njegovo spreminjanje. Le-ta so vplivala na podnebje vse od njegovega nastanka. Zato splošne trditve, da je človek s svojimi dejanji edini vzrok za podnebne spremembe, ni mogoče potrditi. Lahko pa se poudari, da ima le-ta v sedanjosti največjo vplivno moč na spreminjanje podnebja kot kadar koli prej. Kljub negativnim posledicam, ki jih imajo podnebne spremembe v današnjem času, je treba poudariti, da se brez njih na Zemlji ne bi mogle izoblikovati primerne razmere, ki bi omogočile razvoj življenja. Ob spreminjanju podnebja so se organizmi temu morali tudi prilagajati, kar je spodbujalo evolucijo in vodilo v razvoj vrste Homo sapiens sapiens. Slednja raziskava se nanaša na preučevanje podnebnih sprememb v geoloških obdobjih od pliocena do antropocena. Z analizo dostopnih prostorskih podatkov sta izračunani intenzivnost in smer podnebnih sprememb za prej omenjena obdobja na območju Evrope. Prikazano je, kako močno se je podnebje skozi geološko zgodovino spreminjalo – izmenjevanje toplih in hladnih obdobij – ki so imela različne posledice za relief, floro, favno in Hominide. Primerjamo obdobje antropocena z ostalimi omejenimi geološkimi obdobji. Ta primerjava je pripomogla k pridobitvi ocene primerljivosti recentnih podnebnih sprememb s preteklimi.
Keywords: podnebne spremembe, pliocen, pleistocen, holocen, antropocen, Evropa, analiza CVA
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 424; Downloads: 43
.pdf Full text (4,57 MB)

4.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, master's thesis

Abstract: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Keywords: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Published in DKUM: 23.07.2020; Views: 527; Downloads: 61
.pdf Full text (19,41 MB)
This document has many files! More...

5.
Uporaba gis pri ugotavljanju razporeditve cepičev stare trte po sloveniji in evropi
Niko Moraus, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Ena izmed največjih znamenitosti Maribora je Stara trta. To je vinska trta, sorte žametna črnina, ki raste na pročelju Hiše Stare trte in je stara že več kot 400 let, zaradi česar je tudi vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Da bi se trta ohranila in razširila svoje potomstvo izven Maribora, se vsako leto ob obredu rezi podari njene cepiče, iz katerih so že marsikje po svetu zrastle potomke Stare trte. Cepiči so cepljenke, vegetativno razmnožene rastline, nastale s cepljenjem originalnih rozg Stare trte. Cilj diplomske naloge je zbrati na enem mestu podatke o prejemnikih cepičev Stare trte. V prvem delu diplomske naloge smo se tako osredotočili na prejemnike cepičev Stare trte v Sloveniji, v drugem delu pa na prejemnike v Evropi; pri nalogi nam je bil v veliko pomoč GIS-program ArcGIS Online. Ugotovili smo, da je bilo v Sloveniji do sedaj podeljenih skupno že kar 96 cepičev Stare trte, in sicer jih je bilo na območju Štajerske in Koroške podeljenih največ, kar 57, kar znese v odstotkih 59,4 %, območja Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske imajo vsaka po 10 cepičev (10,4 %), območje, ki združuje Primorsko in Notranjsko, pa jih je dobilo devet (9,4 %). Po Evropi je bilo podarjenih že 59 cepičev Stare trte, in sicer v kar 20 različnih držav. Največ jih je na območju Srednje Evrope, in sicer 33 (56 %), sledi Jugovzhodna Evropa z 12 prejemniki (20,3 %), na tretjem mestu je Zahodna Evropa z osmimi dobljenimi cepiči (13,5 %), sledi Južna Evropa s petimi cepiči (8,5 %), na območju Severne Evrope pa je zaenkrat zgolj en cepič (1,7 %). Države, ki so prejele največ cepičev so Avstrija (17), Nemčija (6) in Hrvaška (6).
Keywords: cepič, Stara trta, razporeditev, Slovenija, Evropa, GIS
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 522; Downloads: 43
.pdf Full text (2,60 MB)

6.
Analiza tipov podjetništva s poudarkom na notranjem podjetništvu
Kaja Vaš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo je pojem, ki nas spremlja na vsakem koraku. V današnjih kriznih časih preprosto ni več »varne službe«, prav tako pa so tudi vse manjše karierne priložnosti in možnosti zaposlitve. Posledično vse več ljudi razmišlja o samostojni poti – podjetništvu. V teoretičnem delu diplomskega seminarja smo sprva opredelili pojem podjetništvo in njegov pomen ter štiri najpogostejše oblike podjetništva, ki se pojavljajo v Sloveniji (družinsko, žensko, franšizno in notranje podjetništvo). Poseben poudarek diplomskega seminarja smo dali notranjemu podjetništvu in ga v nadaljevanju tudi podrobneje opisali. Raziskali smo razvoj notranjega podjetništva, navedli dejavnike, ki so potrebni za njegov nastanek, ustavili smo se pri njegovih vodstvenih značilnostih, navedli pomen inovativnosti v notranjem podjetništvu in njegovo uvajanje ter nazadnje raziskali notranje podjetništvo v Sloveniji. Empirični del diplomskega seminarja zajema analizo razvitosti notranjega podjetništva. Podatke smo analizirali s pomočjo raziskave GEM. Najprej smo raziskovali razvitost notranjega podjetništva v Sloveniji v zadnjih treh letih in na koncu še razvitost notranjega podjetništva na področju Evrope v enakem časovnem obdobju. Nazadnje smo opisali motivacijo in načine, kako spodbuditi večjo podjetnost zaposlenih.
Keywords: podjetništvo, notranje podjetništvo, oblike podjetništva, razvoj notranjega podjetništva, raziskava GEM, inovativnost, Slovenija, Evropa
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 572; Downloads: 97
.pdf Full text (659,71 KB)

7.
Taksonomsko-Morfološka analiza mačjih ušes iz oblikovnega kroga ophrys holosericea agg. v sloveniji, istri in kvarneru
Nika Pavlec, 2019, master's thesis

Abstract: S pomočjo klasične morfometrije cvetov in ob uporabi multivariantnih statističnih metod smo analizirali cvetove petih taksonov iz oblikovnega kroga čmrljelikega mačjega ušesa (Ophrys holosericea agg.). Morfološko smo ovrednotili cvetove tipske podvrste (O. holosericea s.s.) in jih primerjali s taksoni: O. holosericea subsp. untchjii, O. holosericea subsp. medea, O. cf. serotina in O. holosericea subsp. tetraloniae. Območje raziskave zajema področja Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo cvetove iz 18 lokacij. Korelacijski testi so bili izvedeni na podlagi 19 bioklimatskih spremenljivk in prve glavne morfološke komponente. Rezultati so pokazali, da devet bioklimatskih spremenljivk statistično značilno vpliva na velikost in obliko cvetov. Dokazali smo, da na opazovane morfološke znake cvetov, ki se uporabljajo za razlikovanje taksonov Ophrys holosericea, vplivajo lokalne podnebne razmere. Pokazali smo tudi, kako težko je razmejiti taksone na podlagi 19 morfoloških znakov cvetov. Prav zato bi morali pri določanju taksonov iz rodu Ophrys upoštevati ekološke pogoje posameznih lokacij.
Keywords: Ophrys holosericea, Jugovzhodna Evropa, morfometrija, podnebje, klinalna variabilnost
Published in DKUM: 26.11.2019; Views: 867; Downloads: 129
.pdf Full text (2,21 MB)

8.
Management človeških virov v Evropi, obstaja konvergenca?
Tomaž Jošt, 2019, master's thesis

Abstract: Evropa je kulturno raznolik kontinent, a hkrati politično in ekonomsko povezan. Prakse managementa človeških virov se od države do države razlikujejo, vendar obstajajo tudi podobnosti. Management človeških virov postaja ključna strateška komponenta za uspeh podjetij, kar kaže na pomembnost razprave o konvergenci in divergenci nacionalnih praks managementa človeških virov v Evropi. Predstavljamo management človeških virov v Evropi in določenih državah. Skozi nalogo želimo raziskati, ali obstaja konvergenca praks managementa človeških virov v Evropi, zato predstavljamo tudi razvoj le-teh. Čeprav na določenih področjih obstaja smerna konvergenca, prihajamo do ugotovitve, da končne konvergence ni mogoče zaznati. Razlike med državami na področju praks managementa človeških virov se niso zmanjšale. Glede izvajanja paradigme visoke učinkovitosti obstajajo različni pristopi v Evropi.
Keywords: Evropa, management človeških virov, konvergenca, divergenca
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 726; Downloads: 71
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
Samomorilski teroristični napadi v Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Marija Jaskić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen samomorilski teroristični napad. Predstavljeni so tudi primeri samomorilskih terorističnih napadov v Evropi ter mnenje prebivalcev Republike Slovenije o njihovi varnosti. Terorizem je star kot je staro človeštvo. V človeški zgodovini je nasilje bilo vedno prisotno. Kompleksni politični cilji pa so bili redko doseženi brez uporabe nasilja. Opredelitve terorizma so bile vedno problematične, zaradi kompleksnosti, razhajanj v nacionalnih pravilih in ureditvah, nedorečenosti mednarodnega prava, protislovnosti pri varstvu človekovih pravic kot tudi zaradi dosedanje odsotnosti globalnega odgovora na globalne grožnje. Samomorilski terorizem se je razširil z bližnjega vzhoda na Šrilanko, v Turčijo, Argentino, Čečenijo, Rusijo, Alžirijo, ZDA in navsezadnje Evropo (Pavič, 2009). Zaradi zatona Islamske države in posledičnega upada finančnih sredstev za terorizem postajajo napadi nediskriminatorni. Poudarek je na številu žrtev in odmevnosti napada (Delo, 2016). Oblasti so v Evropi po 11. septembru preprečile vsaj 19 večjih terorističnih napadov. Toda številni varnostni izzivi, s katerimi se zavezništvo sooča, se šele razvijajo in predstavljajo visoko tveganje. V Evropi je domači terorizem še vedno grožnja za varnost. Samomorilske teroristične napade v najrevnejših in najslabših integriranih obrambnih skupinah v nekaterih (muslimanskih) skupnostih v Evropi tolerirajo ali pa celo občudujejo. (Revija Nato, 2007). Terorizem v Evropi predstavlja varnostni problem ter grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Napadi se v zadnjih letih večajo, zajemali so streljanje, zajetje talcev in samomorilske napade. Velik izziv je dejstvo, da taki teroristi puščajo manj sledi kot organizirane skupine in jih je tako težje pravočasno odkriti (Turrettini, 2016).
Keywords: diplomske naloge, terorizem, napad, Evropa, varnost, samomor
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 994; Downloads: 87
.pdf Full text (591,22 KB)

10.
Primerjava nevojaških nalog evropskih oboroženih sil : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kaja Juratovac, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Evropa se v zadnjem desetletju sooča z novimi viri ogrožanja, ki vplivajo na spreminjanje varnostne in politične podobe Evrope. V ospredje so prišla tveganja in grožnje, ki primarno predstavljajo nevojaške oblike ogrožanja, kot so ekonomska kriza, množične migracije, organizirana kriminaliteta, globalni ekološki izzivi itd. Primarna vloga oboroženih sil, ki je braniti državno ozemlje pred zunanjimi grožnjami, se zaradi novih oblik izzivov, tveganj in groženj, ni spremenila, temveč je to oborožene sile vodilo v sodelovanje z drugimi varnostnimi organizacijami, kot so na primer policija, žandarmerija, obveščevalne službe itd. Skupaj z novonastalimi varnostnimi grožnjami se spreminjajo naloge in vloga oboroženih sil, ki vključujejo domačo varnostno vlogo pa vse do zagotavljanja humanitarne pomoči v razmerah naravne ali humanitarne nesreče. Nove naloge in vloge predstavljajo enega od načinov iskanja ter zagotavljanja čim večje legitimnosti oboroženih sil in občutka, da je njihovo delo pomembno in aplikativno. Izkazalo se je, da Evropska Unija, kljub vsem naporom, sprejetim sporazumom, konvencijam, akcijskim načrtom, mrežam institucij in gospodarski povezanosti, le ni tako zavarovana pred sodobnimi grožnjami. V okviru varnostnih politik se tako ustvarjajo nove predstave o vlogi oboroženih sil, prav tako se oblikujejo pričakovanja glede njihovih nalog pri zagotavljanju varnosti v državi.
Keywords: diplomske naloge, oborožene sile, Evropa, sodobno varnostno okolje, nevojaške naloge
Published in DKUM: 02.08.2019; Views: 646; Downloads: 85
.pdf Full text (616,34 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica