1. Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko deloMiha Fermišek, 2024, master's thesis Abstract: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo).
Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni).
Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov. Keywords: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 248; Downloads: 37
Full text (3,99 MB) |
2. Ugotavljanje učinkovitosti klorovega dioksida na Escherichia coli v pitni vodiNuša Kotnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Pitje vode, onesnažene z bakterijo Escherichia coli (E. coli), lahko pripelje do okužbe, ta pa lahko povzroči resna bolezenska stanja.
Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinkovitost klorovega dioksida pri uničenju bakterije E. coli v pitni vodi. V okviru diplomskega dela smo izvedli štiri eksperimente. Učinkovitost smo preverjali z uporabo 0,2 mg/l raztopine klorovega dioksida. Za raziskovanje smo uporabili pitno vodo iz mariborskega vodovoda, ki so jo za potrebe naših raziskav v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor (NLZOH) laboratorijsko »okužili« z E. coli. Št. bakterij prisotnih v vodi smo določevali s pomočjo metode membranske filtracije, koncentracijo skupnega klora v vodi pa s kolorimetrično metodo (DPD test).
Ugotovili smo, da je klorov dioksid učinkovit pri uničenju (deaktivaciji) E. coli v pitni vodi. Rezultati kažejo, da je za deaktivacijo E. coli potreben kontaktni čas manjši od 1 min. Keywords: klorov dioksid, učinkovitost, Escherichia coli, E. coli, pitna voda Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 2613; Downloads: 242
Full text (2,38 MB) |
3. Seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotikKlemen Ojsteršek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Bakterije so lahko za nas smrtonosne in nam povzročijo velike težave, lahko pa nam tudi ob pravem znanju in pravi uporabi zelo izboljšajo kvaliteto življenja. Zelo dober primer predstavlja bakterija Escherichia coli, saj je prav tako patogena kot zelo koristna. V diplomskem delu smo predstavili in ugotavljali seznanjenost populacije študentov z bakterijo Escherichia coli, s patogenimi sevi bakterije E. coli, s probiotičnim sevom bakterije E. coli in s probiotiki.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke s seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotik, kateri je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 40 študentov Fakultete za zdravstvene vede Maribor in Visoke zdravstvene šole Celje.
Rezultati: Ugotovili smo, da študentje bolje poznajo bakterijo Escherichia coli kot patogen, kot probiotik. Četrtina anketiranih še ni slišala za probiotični sev bakterije Escherichia coli, vendar pa kar dobro poznajo pozitivne lastnosti probiotikov.
Sklep: Na podlagi raziskovalnega dela, smo ugotovili, da študentje zdravstvenih fakultet vedo kaj je bakterija E. coli, vendar pa še vseeno niso dovolj seznanjeni s koristnimi lastnosti te bakterije, zato bi bilo potrebno o znanju in koristi probiotičnih mikroorganizmih bolj vključevati v učni načrt, saj vplivajo na naše zdravje preventivno in prav tako kurativno in s tem pomagajo pri marsikateri zdravstveni težavi. Keywords: Bakterija Escherichia coli, sev E. coli Nissle 1917, sev E. coli EPEC, sev E. coli ETEC, sev E. coli EHEC, sev E. coli EIEC, sev E. coli EAEC. Published in DKUM: 28.02.2018; Views: 2020; Downloads: 173
Full text (1,34 MB) |
4. Vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mlekuDunja Šulc, 2017, master's thesis Abstract: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah. Probiotični sevi imajo različne mehanizme delovanja in opravljajo specifične naloge. Na trgu je dostopnih vedno več probiotičnih izdelkov, predvsem v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi potrošniške industrije moramo biti pozorni, da za probiotike štejemo zgolj izdelke, ki so analizirani in vsebujejo probiotične seve, katerih učinke potrjujejo klinične raziskave. V magistrskem delu smo preverili vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku. Keywords: probiotiki, pozitivni učinki probiotikov, Escherichia coli, klasične gojitvene metode štetja mikroorganizmov, PCR, metoda agar spot. Published in DKUM: 18.01.2018; Views: 2345; Downloads: 126
Full text (1,23 MB) |
5. Microorganisms with claimed probiotic properties: an overview of recent literatureSabina Fijan, 2014, review article Abstract: Probiotics are defined as live microorganisms, which when administered in adequate amounts, confer a health benefit on the host. Health benefits have mainly been demonstrated for specific probiotic strains of the following genera: Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli. The human microbiota is getting a lot of attention today and research has already demonstrated that alteration of this microbiota may have far-reaching consequences. One of the possible routes for correcting dysbiosis is by consuming probiotics. The credibility of specific health claims of probiotics and their safety must be established through science-based clinical studies. This overview summarizes the most commonly used probiotic microorganisms and their demonstrated health claims. As probiotic properties have been shown to be strain specific, accurate identification of particular strains is also very important. On the other hand, it is also demonstrated that the use of various probiotics for immunocompromised patients or patients with a leaky gut has also yielded infections, sepsis, fungemia, bacteraemia. Although the vast majority of probiotics that are used today are generally regarded as safe and beneficial for healthy individuals, caution in selecting and monitoring of probiotics for patients is needed and complete consideration of risk-benefit ratio before prescribing is recommended. Keywords: Lactic-acid bacteria, Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli Published in DKUM: 21.06.2017; Views: 1944; Downloads: 478
Full text (267,98 KB) This document has many files! More... |
6. Elektrokemična priprava kopalnih vodSara Vinkovič, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskali možnost uporabe za pripravo kopalnih vod. Izbrali smo tri vzorce vod: morsko vodo, vode iz reke Drave in vodo iz kompenzacijskega bazena kopališča Fontana. Med procesom elektrokoagulacije smo opazovali spreminjanje temperature, električnega toka, pH in prevodnosti ter njihov vpliv na sam proces elektrokoagulacije. Vse parametre smo opazovali v odvisnosti od časa in pri konstantni električni napetosti za posamezni proces. Po koncu vsakega procesa smo izmerili motnost in absorbanco. Glede na ta dva parametra smo ugotovili, da dobimo pri reki Dravi najboljše rezultate pri električni napetosti 30,5 V, pri morski vodi 3,0 V in bazenski vodi 4,0 V. V vodi iz reke Drave smo po 45 min elektrokoagulacije uspeli znižati motnost za 90,1 %. Pri morski vodi se je motnost po 30 min zmanjšala za 79,3 % in pri bazenski vodi po 25 min za 92,6 %. Opravili smo tudi mikrobiološke analize za bakterijo Escherichia coli, katere rezultati so pokazali ustavitev rasti bakterij pri obdelani vodi iz reke Drave, medtem ko se je pri morski in bazenski vodi v po obdelavi razvilo več bakterij kot v neobdelani vodi. Ugotovili smo, da je elektrokoagulacija primerna za čiščenje tipa vod, kot je voda iz reke Drave, kjer je nizka električna prevodnost in se izloča majhna količina aluminija, medtem ko za vode tipa morske in bazenske vode ni primerna. Keywords: elektrokoagulacija, aluminijeve elektrode, Escherichia Coli, kopalne vode Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1557; Downloads: 169
Full text (1,82 MB) |
7. DOLOČEVANJE MEJE DETEKCIJE IZBRANIH MIKROORGANIZMOV NA RAZLIČNIH POVRŠINAH V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU Z METODO PCRPatricija Murko, 2015, master's thesis Abstract: Izhodišča: V magistrski nalogi smo določevali mejo detekcije izbranim mikroorganizmom na različnih površinah v bolnišničnem okolju. Prenos s človeka na človeka je najbolj pogost, saj je v bolnišničnem okolju veliko pacientov, prav tako pa tudi zdravstvenega osebja. Različne površine v bolnišničnem okolju lahko tudi pripomorejo k razširitvi mikroorganizmov. Dokazano je, da so mikroorganizmi sposobni preživeti na površinah tudi do nekaj tednov.
Metodologija: V raziskavi smo vzorčili predhodno kontaminirane kovinske, steklene in plastične površine in jemali brise le-teh po 24-urnem sušenju. Izbrani mikroorganizmi so bili: E. faecium, S. aureus, B. subtilis, E. coli, K. pneumoniae, P. aeruginosa in C. albicans. Iz brisov smo eluirali mikroorganizme s fiziološko raztopino. Iz eluata smo najprej določili koncentracijo mikroorganizmov s klasično mikrobiološko metodo z nanosom na selektivne medije. Z metodo PCR smo nato določili še prisotnost DNK izbranih mikroorganizmov. Za statistično analizo smo uporabili programsko orodje IBM SPSS 20. Z neparametričnima testoma smo ugotavljali statistično pomembne razlike.
Rezultati: Z molekularno metodo smo rezultat dobili v nekaj urah, s klasično inkubacijsko metodo je trajalo 2–3 dni. Ko smo primerjali preživetje izbranih mikroorganizmov pri različnih koncentracijah na kovinski in stekleni površini, nismo opazili statistično značilnih razlik, saj je bil p ≥ 0,05. Ko pa smo zajeli še plastično površino, so se razlike pokazale pri po Gramu pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter po Gramu negativnima bakterijama E. coli in P. aeruginosa, saj je bil p ≤ 0,05.
Sklep: Klasična gojitvena metoda je dolgotrajna, medtem ko se metoda PCR lahko uporablja za hitro oceno čistoče površin, saj smo v nekaj urah prišli do rezultatov. Keywords: bolnišnične okužbe, detekcija, površine, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Bacillus subtilis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans. Published in DKUM: 15.06.2015; Views: 2455; Downloads: 199
Full text (2,41 MB) |
8. PRIMERJAVA KLASIČNE GOJITVENE METODE NA SELEKTIVNIH AGARNIH GOJIŠČIH IN MOLEKULARNE METODE VERIŽNE REAKCIJE S POLIMERAZO ZA ANALIZO UMETNO KONTAMINIRANIH TEKSTILIJDunja Pahor, 2015, master's thesis Abstract: Izhodišča: Kljub napredku na področju javnega zdravja in bolnišnične oskrbe, so bolnišnične okužbe pri hospitaliziranih bolnikih zelo pogost pojav. Izvor bolnišničnih okužb so lahko obiskovalci, zdravstveno osebje, bolniki, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Eden izmed vektorjev prenosa mikroorganizmov in s tem bolnišničnih okužb so lahko tudi kontaminirane tekstilije, ki jih uporabljajo hospitalizirani bolniki (brisače, odeje, rjuhe, osebna oblačila). S postopki detekcije in identifikacije mikroorganizmov na tekstilijah lahko ocenimo stopnjo kakovosti higiene bolnišničnih tekstilij. To je zadosten razlog za iskanje optimalnih rešitev detekcije in identifikacije mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne in cenovno ugodne.
Metodologija: V raziskavi smo tekstilne krpice iz 100 % bombaža umetno kontaminirali z Gram-pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter Gram-negativno bakterijo E. coli. Tekstilne krpice, kontaminirane z mikroorganizmi smo hranili 21 dni pri 5 ˚C, 25 ˚C in 50 ˚C. Vzorčili smo z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. V raziskavi smo ugotavljali, kako izpostavljenost bakterij daljšemu sušenju vpliva na preživetje le-teh in kako začetna koncentracija izbranih bakterij vpliva na delež preživelih bakterij glede na čas. Primerjali smo učinkovitost klasičnih gojitvenih metod na selektivnih agarnih gojiščih in učinkovitost molekularnih metod verižne reakcije s polimerazo pri identifikaciji izbranih vzorcev.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je molekularna metoda na osnovi verižne reakcije s polimerazo občutljivejša metoda identifikacije DNA. Ugotovili smo, da izpostavljenost bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah daljšemu sušenju vpliva na preživetje bakterij ter da se število preživelih bakterij s časom zmanjšuje. Različne koncentracije izbranih bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah vplivajo na delež preživelih bakterij v času.
Sklep: V raziskavi smo pokazali preživetje mikroorganizmov na tekstilijah pri različnih pogojih (čas, temperatura in koncentracija) pri čemer se je PCR metoda pokazala kot bolj občutljiva metoda identifikacije. Keywords: Bolnišnične okužbe, detekcija, tekstilije, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli. Published in DKUM: 12.06.2015; Views: 27279; Downloads: 159
Full text (1,21 MB) |
9. UČINKI NEKATERIH NARAVNIH PROIZVODOV NA POTENCIALNO PATOGENE BAKTERIJE, KI SE NAJPOGOSTEJE ZADRŽUJEJO NA BOLNIŠNIČNIH TEKSTILIJAHNina Gosak, 2009, undergraduate thesis Abstract: Bolnišnične okužbe so zaplet hospitalizacije in danes predstavljajo v zdravstvu velik problem. Pogostost le-teh je eden izmed kazalcev kakovosti dela v bolnišnici. Povzročitelji bolnišničnih okužb so mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike odporne bakterije. Včasih gre samo za kolonizacijo potencialno patogenih bakterij, ki lahko kasneje preide v okužbo in sekundarno bolezen. V nalogi smo se osredotočili na bakterije, prisotne v bolnišnicah oziroma na bolnišničnih tekstilijah. Z antibiogrami smo ugotavljali, kako na bakterije delujejo različni naravni proizvodi. Noben proizvod bakterij popolnoma ne uniči, saj smo ugotovili, da so nekatere testirane bakterije odporne oziroma slabo občutljive na določene naravne proizvode. Keywords: bolnišnične okužbe, bakterije, Staphlyococcus aureus, Staphylococcus epidermidis, Escherichia coli, Streptococcus pyogenes, Streptococcus pneumoniae, Corynebacterium diphtheriae, Proteus mirabilis, naravni proizvodi, propolis, matični mleček, izvleček iz grenivkinih pečk, islandski lišaj, domači vinski kis in jabolčni kis, preprečevanje, bakterijska rezistenca. Published in DKUM: 29.09.2009; Views: 4142; Downloads: 520
Full text (784,61 KB) |