Search the digital library catalog

Abstract: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Keywords: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 217; Downloads: 31
Full text (2,12 MB)

Abstract: Uvod: Erasmus+ je program Evropske unije, ki študentom ponuja možnost študija ali prakse v tuji državi najmanj 2 meseca in največ 12 mesecev na eni stopnji študija. Namen zaključnega dela je bil analizirati izvedene mobilnosti študentov zdravstvenih ved v programu Erasmus+ v programskem obdobju 2014–2020 ter definirati dejavnike, ki vplivajo na odločitev za izmenjavo v tujini in zadovoljstvo z mobilnostjo. Metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. Analizirali smo 23 anketnih vprašalnikov študentov zdravstvenih ved, pridobljenih v okviru Evropske komisije s pomočjo t. i. EU Survey in Mobility Tool ter izvedli intervjuje s študenti (n=6) zdravstvenih ved, ki so bili na izmenjavi v tujini. Rezultati: Ugotovili smo, da se študenti zdravstvenih ved manj pogosto odločajo za Erasmus+ izmenjave v tujini kot študenti na ostalih članicah visokošolskega zavoda. Študente zdravstvenih ved za izmenjavo motivira lokacija izmenjave, znanje jezika izbrane države kot tudi želja po potovanju in primerjava sistemov domače in gostujoče države. Rezultati nakazujejo na to, da študenti zdravstvenih ved za Erasmus+ izmenjavo raje izberejo državo, katere jezik poznajo. Stopnja zadovoljstva študentov zdravstvenih ved z Erasmus+ mobilnostjo je nad 90 %, nad izkušnjami so navdušeni in bi jih zagotovo ponovili. Razprava in sklep: Z analizo motivacijskih dejavnikov smo pripravili usmeritve in priporočila za delo Erasmus+ koordinatorja na področju zdravstvenih ved. Za povečanje števila mobilnosti študentov zdravstvenih ved v tujini predlagamo ustanovitev pisarne za mednarodne zadeve na fakulteti in kontinuirano spremljanje motivacijskih dejavnikov ter zadovoljstva študentov zdravstvenih ved, kar lahko koordinator spremlja v poročilih po izvedbi posamezne mobilnosti.
Keywords: študenti zdravstvenih ved, Erasmus+, mobilnost, motivi, zadovoljstvo
Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 576; Downloads: 62
Full text (2,64 MB)

Abstract: V magistrskem delu je prikazan problem prijavno-informacijskega postopka za mobilnost študentov z namenom študija Erasmus+ na Univerzi v Mariboru. S proučitvijo trenutnega postopka in težav, ki se pojavljajo, smo iskali rešitve, da bi ga poenotili, poenostavili in posodobili. Podani so predlogi za izboljšavo, ki jih lahko začnemo izvajati takoj, nekateri pa so povezani s finančnim vložkom in daljšim rokom izvedbe. Obstoječ postopek je predolg in prezapleten, tako za študente kot za zaposlene v strokovnih službah in koordinatorje na fakultetah. Začetni del prijavno-informacijskega postopka, ki se izvaja na fakultetah, je zelo nepoenoten, drugi del pa se izvaja na nivoju Mednarodne pisarne na rektoratu UM in je vezan predvsem na finančne dotacije, kjer pa zaradi uporabe osnovnih orodij lahko prihaja do napak. Določeni deli prijavno-informacijskega postopka se podvajajo, vse preveč je dokumentacije v papirnati obliki. Univerza v Mariboru ima za prijavo na mobilnost svojo aplikacijo, ki pa je zastarela in uporabnikom neprijazna. V magistrskem delu je prikazan diagram poteka obstoječega prijavno-informacijskega postopka, zapisane so vse aktivnosti, in sicer od objave razpisa do odhoda študenta na mobilnost. S kritično analizo obstoječega stanja smo ugotovili, kaj so pomanjkljivosti postopka. Po podanih predlogih rešitve problema smo predstavili diagram poteka s podanimi predlogi za izboljšavo. Pričnemo lahko z naslednjimi predlogi za rešitev problemov, npr. ukinitev dekanovega seznama in uvedba obveznega sestanka. Poenotenje pravilnikov bi zahtevalo pripravo predloga pravilnika na nivoju UM in ukinitev pravilnikov po fakultetah UM. Prenos baze medinstitucionalnih sporazumov v aplikacijo, kreiranje študijskega sporazuma in potrjevanje predmetov v aplikaciji, avtomatizirano pošiljanje obvestil študentom, uvedba elektronskega podpisovanja, možnost prijave za nepovratna sredstva, kreiranje pogodb in aneksov v aplikaciji, kreiranje nalogov za izplačilo v aplikaciji ter hramba dokumentacij pa predstavljajo nadgradnje v obstoječi aplikaciji.
Keywords: Erasmus+, izboljšava, mobilnost, prijavno-informacijski postopek, Univerza v Mariboru
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 861; Downloads: 90
Full text (3,73 MB)

Abstract: V magistrskem delu se ukvarjamo s proučevanjem motivov študentov, ki so sodelovali v programu izmenjav Erasmus. Program Evropske komisije je nastal leta 1987 in študenti lahko opravijo del študijskih obveznosti z matične institucije na partnerski instituciji v tujini. Erasmus je največji in najbolj prepoznaven med evropskimi programi mobilnosti izobraževanja in usposabljanja na terciarni ravni. Mobilnim posameznikom omogoča, da razvijejo določene spretnosti, kot so znanje tujega jezika, prilagojenost evropskemu trgu dela, razumevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih razlik v evropskemu prostoru. Mobilnost prispeva k razvoju dobro izobraženih, odprto mislečih in mednarodno izkušenih ljudi (CMEPIUS 2010a, 2). Motivi študentov za odločitev za izmenjavo se razlikujejo od vsakega posameznika. Nekateri se odločijo za izmenjavo, ker menijo, da imajo tako več možnosti za zaposlitev, nekateri pa hočejo pridobiti novo izkušnjo v tujini, spoznati nove kulture.
Keywords: študenti, izobraževanje, mobilnost študentov, Erasmus, motivacija
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 899; Downloads: 164
Full text (2,19 MB)

Abstract: Mladinsko polje se je v zadnjih letih v Sloveniji intenzivno razvijalo na vseh ravneh: družbeni, politični, ekonomski in seveda tudi na pravni ravni. Pravna ureditev mladinskega polja pri nas temelji na zakonu, ki v prvi vrsti ureja javni interes v mladinskem sektorju. Interes javnosti na tem področju je tako prepoznala tudi država, saj mladi predstavljajo pomemben del populacije, ki bodo kot odrasli nekoč vodili državo, jo usmerjali in tako ustvarjali prihodnost za vse generacije, ki bodo živele z njimi in za njimi. Zato je ključnega pomena, da se jim ponudi okolje, v katerem se bodo lahko izgradili v odgovorne in aktivne državljane, s katerimi bo ta bodočnost svetla, varna in pravična. V pričujočem delu je opredeljeno mladinsko polje in pravni okvir, v katerem so zajeti predpisi, ki ga urejajo. Ker so organizacije v mladinskem sektorju ključna struktura, preko katere država aplicira ukrepe mladinske politike z namenom uresničevanja zgoraj opisanega cilja, so v nadaljevanju podrobno razdelane. Temu sledi pregled slovenske mladinske politike in njenega razvoja, nato pa se osredotočam na evropsko mladinsko politiko in njene instrumente. Slednja je s svojimi usmeritvami znatno vplivala na oblikovanje slovenske mladinske politike, zato je na koncu opisan tudi način prenosa ureditve mladinskega polja iz evropske na slovensko raven.
Keywords: mladinsko polje, mladinski sektor, mladinska politika, organizacija v mladinskem sektorju, mladinska organizacija, organizacija za mlade, mladinski svet, Uredba Erasmus+, načelo subsidiarnosti, odprta metoda koordinacije
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 828; Downloads: 81
Full text (1,02 MB)