| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Funkcionalne poteze rastlin mikrohabitatov z vrsto čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter) v sestojih polnaravnih suhih travišč v Halozah
Valentina Žganec, 2021, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kakšne so morfološko funkcionalne poteze (MFP) rastlinskih vrst, ki sobivajo v mikrohabitatih z vrstama čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in čopasto grebenušo (Polygala comosa) v sestojih ekstenzivnih suhih travišč v Halozah. Na izbranem travniku smo določili 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea) in naslednjih 30 popisnih ploskvic velikosti 1 m², kjer so v središču uspevali osebki vrste čopasta grebenuša (Polygala comosa), hkrati pa na njih ni bilo vrste Ophrys holosericea. Na vsaki ploskvici smo popisali rastlinske vrste na dveh razdaljah od središča osebkov vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa (do 20 cm in med 20 do 40 cm). Za vse rastlinske vrste ugotovljene na ploskvicah in na celotnem travniku (N = 87), smo analizirali in primerjali izbrane MFP (rastna oblika, višina rastline, CSR strategija, specifična listna površina (SLA), vsebnost suhe snovi lista (LDMC), začetek, konec in dolžina cvetenja) in Ellenbergove indekse (svetloba, vlažnost, preskrbljenost tal z dušikom). Za ugotovitev podobnosti in raznolikosti v floristični sestavi med ploskvicami z vrsto Ophrys holosericea in z vrsto Polygala comosa smo uporabili multivariatne analize. Ugotovili smo izrazito višjo raznolikost vrst mikrohabitatov z vrsto Ophrys holosericea. Na osnovi multivariatne analize (DCA analize) smo dokazali, da obstajajo značilne razlike v floristični sestavi obeh mikrohabitatov. Na osnovi analize MFP lahko sklepamo, da so razmere v mikrohabitatih z vrsto čmrljeliko mačje uho bolj heterogene, kar pripisujemo pogostejšim vrzelim (gola tla) v vegetaciji na teh površinah, ki nastanejo kot posledica občasnih izrazitejših motenj. Na teh ploskvah so pogosteje prisotne enoletnice in plevelne vrste oz. ruderalke, ki imajo višje vrednosti SLA ter nižje vrednosti LDMC. Na podlagi CSR primarnih strategij smo ugotovili, da v mikrohabitatih s proučevanima vrstama sobivajo vrste, ki imajo v primerjavi z vrstami celotne travniške rastlinske združbe v povprečju manj izraženo kompeticijo ter bolj poudarjeno stres toleratorsko in ruderalno komponento. Vrsta Polygala comosa, ki sodi v S/SC tip, ima v svoji okolici v povprečju vrste z nekoliko bolj izraženo stres toleratorsko strategijo kot Ophrys holosericea, ki predstavlja R/CR tip, pa ima v svoji okolici vrste, z nekoliko bolj izraženo ruderalno strategijo. S primerjavo Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da so rastlinske vrste, ki se nahajajo v bližnji okolici vrst Ophrys holosericea in Polygala comosa, v povprečju polsončne do sončne vrste, ki uspevajo na območju med suhimi in svežimi tlemi. Med vrstami, ki sobivajo s čmrljelikim mačjim ušesom, so tudi takšne, ki imajo bistveno večjo potrebo po hranilih v primerjavi z vrstami, ki rastejo v bližini čopaste grebenuše. Tako tudi Ellenbergovi indeksi potrjujejo ugotovitev, da so mikrohabitati z vrsto Ophyrs holosericea podvrženi pogostejšim motnjam, ki omogočijo pojav vrst motenih rastišč z ruderalno strategijo.
Keywords: rastlinske vrste, Ophrys holosericea, Polygala comosa, multivariatna analiza, morfološko funkcionalne poteze, CSR strategija, Ellenbergovi indeksi
Published in DKUM: 09.08.2021; Views: 962; Downloads: 87
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
Primerjava funkcionalnih potez dominantnih, podrejenih in prehodnih vrst v suhih traviščih na silikatih (Pohorje, SV Slovenija)
Zarja Platovšek, 2020, master's thesis

Abstract: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Keywords: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 838; Downloads: 106
.pdf Full text (3,76 MB)

3.
Ekstenzivno gojena travišča na južnem pobočju Donačke gore (SV Slovenija)
Tamara Verginelčić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo na južnem pobočju Donačke gore poiskali še obstoječe ekstenzivno gojene polsuhe travnike in popisali seznam rastlinskih vrst. Namen je bil ugotoviti: i) kakšni so deleži rastlinskih vrst na teh travnikih glede na izbrane morfološko-funkcionalne poteze in ii) pripraviti učni list za predmet Naravoslovje, ki bo primeren za uporabo v 6.r. osnovne šole.
Keywords: Ekstenzivno gojeni travniki, C-S-R ekološke strategije, Donačka gora, Ellenbergovi indeksi, morfološko-funkcionalne poteze
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1989; Downloads: 145
.pdf Full text (2,53 MB)

4.
Primerjava morfološko-funkcionalnih potez dominantnih in ostalih rastlinskih vrst na silikatnih suhih traviščih (Goričko, SV Slovenija)
Darja Kuronja, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava v diplomskem delu je zajemala morfološko-funkcionalne primerjave med dominantnimi in ostalimi rastlinskimi vrstami sekundarnih suhih travišč (razred Festuco-Brometea) na Goričkem (SV Slovenija). Osnovni namen je bil ugotoviti, katere so tiste lastnosti rastlin, ki so jim omogočile, da so postale prevladujoče v tej vegetaciji. Osnova za našo raziskavo je bilo 20 že objavljenih vzorcev (popisov) suhih travišč asociacije Hypochoerido-Festucetum. Raziskavo smo opravljali v vegetacijski dobi leta 2012. Na terenu in iz literature smo zbrali in določili podatke o naslednjih morfološko-funkcionalnih potezah (MFP) rastlin: življenjska oblika, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, višina rastline, indikatorski vrednosti za dušik in vlago v tleh, sposobnost razraščanja v prostoru, tip C-S-R ekološke strategije, specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Izbrane MFP smo določali 56 rastlinskim vrstam. Podatke smo primerjali z različnimi statističnimi analizami in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v MFP med dominantnimi in ostalimi vrstami. Tako so na proučevanih suhih traviščih uspešnejše tiste vrste, ki zacvetijo in s cvetenjem zaključijo zgodaj v vegetacijski sezoni, ko temperature še niso tako visoke. Prav tako je v skupini dominantnih vrst največji delež takih, ki tolerirajo oz. lahko uspevajo na z dušikom zelo revnih tleh in vrstah suhih tal, medtem ko med ostalimi prevladujejo vrste revnih do zmerno bogatih ter suhih do srednje vlažnih tal. Obe skupini vrst imata zelo podobni CSR oznaki, vendar ima skupina dominantnih vrst nekoliko močneje izraženo komponento S (stres-toleratorke) in ostale vrste komponento C (kompetitorji). Naša raziskava dominantnih in ostalih vrst suhih travišč razreda Festuco-Brometea na Goričkem je pokazala, da so vrste, ki prevladujejo na teh traviščih, bolje, kot neprevladujoče vrste, prilagojene na preživetje neugodnih, stresnih razmer, ki so v tej vegetaciji posledica kislih, s hranilnimi snovmi revnih, in sušnih tal.
Keywords: vegetacija, Festuco-Brometea, C-S-R ekološke strategije rastlin, Ellenbergovi indeksi, funkcionalni tipi rastlin
Published in DKUM: 19.07.2013; Views: 2607; Downloads: 423
.pdf Full text (2,71 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica