1. Ali makroekonomska neravnovesja še vedno predstavljajo problem?Jaša Roškar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Makroekonomska neravnovesja so področje, kjer se ugotavljajo makroekonomske
razmere v evropskih državah na 14 področjih, ali so te države v čezmernem neravnovesju
ali ravnovesju. V diplomskem delu bomo najprej predstavili povezavo s predhodnimi
ekonomskimi misleci in kako so se že v preteklosti navezovali na iskanje in določanje
neravnovesij. V prvem delu diplomskega dela smo zato prikazali najprej teorijo
optimalnega valutnega območja ter značilnosti Ekonomske in monetarne unije z vsemi
prednostmi in slabostmi evra. Podrobneje smo predstavili postopek makroekonomskih
neravnovesij in kako se ta prepoznavajo ter odpravljajo, nato pa smo v drugem delu
diplomskega dela vsakega izmed 14 kazalnikov makroekonomskih neravnovesij opisali.
Na koncu smo analizirali kazalnike v Sloveniji in izpostavili tiste kazalnike, kjer so bila
najbolj izstopajoča neravnovesja v naši državi v letih 2010, 2018 in 2019 ter na področju
teh izstopajočih kazalnikov naredili primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so pri
vsakem kazalniku v letu 2020 imele najboljše in najslabše vrednosti. Končne ugotovitve
so bile, da v Sloveniji ni bilo opaziti pretiranih čezmernih neravnovesij, saj je izstopajočih
kazalnikov bilo le 5. Najbolj izstopajoč kazalnik je bil javni dolg, ki se je od leta 2010 do
2015 močno povečal in se začel zniževati od leta 2015 do 2019, ko je znašal 65,6% BDP.
V letu 2020 se je javni dolg spet začel povečevati, saj je k povečanju javnega dolga močno
pripomogel tudi vpliv pandemije Covid-19. Javni dolg je leta 2020 presegal prag
kazalnika za več kot 20 odstotnih točk BDP, kar je ogromno, a Slovenija še vedno ni na
področju dolga med slabšimi evropskimi državami.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, postopek makroekonomskih
neravnovesij, optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, analiza
kazalnikov makroekonomskih neravnovesij
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 908; Downloads: 126
 Full text (981,94 KB) |
2. Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje državeUrban Bratina, 2018, undergraduate thesis Abstract: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro.
Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij.
Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Keywords: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 2125; Downloads: 136
Full text (1,24 MB) |
3. PRAVNI VIDIKI IZSTOPA DRŽAVE ČLANICE IZ EVROPSKE UNIJE IN IZSTOPA IZ EVRSKEGA OBMOČJATina Lisac, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne so pravne možnosti za izstop države članice iz EU in izstop države članice iz evrskega območja. Vse do leta 2009, ko je v veljavo stopila Lizbonska pogodba in uvedla 50. člen PEU, možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Primer izstopa iz EU pa se bo morebiti zgodil v bližnji prihodnosti, saj so v Združenem kraljestvu 23. junija 2016 volivci na zgodovinskem referendumu glasovali za izstop iz EU. Referendum sicer pravno ni zavezujoč, je pa zdaj že bivši premier David Cameron obljubil, da bodo spoštovali odločitev izbrano na referendumu. Izstop iz EU pa lahko tako državi, ki izstopa, kot tudi sami EU prinese veliko škodljivih posledic. Pojavijo se vprašanja glede vpliva na trg, gospodarstvo, kot tudi glede tega, kakšni bodo odnosi med državami po izstopu države članice iz EU. Ne smemo pa pozabiti niti na vprašanja s področja zaposlovanja, zdravstva, varstva potnikov v letalskem prometu, kmetijstva, pravice potrošnikov, itd.
Kakšne bodo dejanske posledice izstopa je odvisno tudi od uspešnosti dveletnih pogajanj med EU in državo članico, ki želi izstopiti. Na to pa vplivajo tudi geografska lega države članice, velikost in gospodarska moč. Drugače pa je v primeru manjše, gospodarsko šibkejše države, ki bi si verjetno težko sploh privoščila razmišljati o izstopu iz EU, ne toliko zaradi samega procesa kot zaradi samih posledic na politične odnose, gospodarstvo in vsa prej omenjena področja. V primeru Združenega kraljestva bi izpostavila, da Združeno kraljestvo ni v evrskem območju, torej njihov izstop iz EU, ne bo hkrati tudi izstop iz evrskega območja, kar delno olajša stvari.
V diplomskem delu pa so raziskane tudi različne možnosti izstopa države članice iz evrskega območja. Izstop iz evrskega območja v pogodbah EU ni predviden, zato se poraja vprašanje, če je sploh mogoč brez sočasnega izstopa država članice iz EU. Pravno najbolj mogoča rešitev je, da bi država članica, če bi želela izstopiti iz evrskega območja, morala izstopiti iz EU kot celote. Seveda obstaja tudi teoretična možnost spremembe obstoječih pogodb, ki je bolj malo verjetna, ker je za spremembo potrebno soglasje države članice.
V grški krizi leta 2015, ko je Grčiji ponovno grozil stečaj, pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali imajo države članice pravico izključiti državo, ki huje krši pravila EU, iz evrskega območja. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb v 60. členu predvideva to možnost, a je Sodišče EU že večkrat razsodilo, da se kršitve pogodb EU rešujejo znotraj samih pogodb EU in ne po mednarodnem pravu. Te pa predvidevajo le denarne sankcije, ki v primeru Grčije nimajo več smisla. Prisilni izstop države članice iz evrskega območja trenutno ni mogoč.
Keywords: izstop iz EU, izstop iz evrskega območja, izključitev iz evrskega območja, Ekonomska in monetarna unija, posledice izstopa iz EU, posledice izstopa iz evrskega območja, Pakt stabilnosti in rasti, Grexit, Brexit
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 3183; Downloads: 440
Full text (962,20 KB) |
4. PROCES UVEDBE SKUPNE EVROPSKE VALUTE V REPUBLIKI MAKEDONIJINikola Naumovski, 2016, undergraduate thesis Abstract: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka.
Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije.
Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja.
Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Keywords: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Published in DKUM: 03.06.2016; Views: 1468; Downloads: 131
Full text (1,22 MB) |
5. IZPOLNJEVANJE MAASTRICHTSKIH KRITERIJEV V GRČIJI IN NA IRSKEMKlavdija Kolarič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Skozi obdobje sodelovanja v skupnem valutnem sistemu, sta obravnavani državi pričeli kršiti pravila podpisane Maastrichtske pogodbe, kar smo ugotovili skozi nekatere gospodarske parametre, ki smo jih v delu diplomskega seminarja podrobneje analizirali. Za ponovno dosego maastrichtskih kriterijev bo potrebno še veliko garanja. Državi bosta morali stabilizirati njuni gospodarstvi. Grčija bo obsežnejši del svojega truda morala usmeriti v odpravo velikega zunanjega dolga in finančnega primanjkljaja ter gospodarstvo popeljati do ponovne rasti. Žal se država poleg ekonomske krize sooča še s hudo socialno krizo. Ljudje namreč ne morejo ostati ravnodušni ob tolikšnem sprejetju reform in občutnem povečanju brezposelnosti. Hitro ukrepanje je nujno, ne samo za izhod države iz težav, ampak obstaja bojazen, da bi trenutno stanje lahko prešlo tudi na druge članice. Definitivno je na boljši poti do izhoda iz krize Irska, saj okreva hitreje kot Grčija. Vsekakor bo pa tudi ta država morala zmanjšati javni dolg in javno finančni primanjkljaj ter sprejeti določene varčevalne ukrepe in reforme. Dejanske razmere so privedle obravnavani državi do tiste meje, ko svojega gospodarskega stanja brez pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, več nista bili sposobni sami uravnovesiti. V veliki meri je za to odgovorna finančna in gospodarska kriza, kateri ni in ni videti konca.
Keywords: maastrichtski kriteriji, Ekonomska in monetarna unija, Grčija, Irska, finančna kriza.
Published in DKUM: 26.11.2013; Views: 1516; Downloads: 173
Full text (1,11 MB) |
6. IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV: MADŽARSKA, ROMUNIJA, BOLGARIJANina Beber, 2012, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega seminarja obravnava izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev Madžarske, Romunije in Bolgarije od leta 2006 do leta 2011. Da lahko država članica Evropske unije (EU) vstopi v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), mora izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed teh je izpolnjevanje konvergenčnih (maastrichtskih) kriterijev. Nanašajo se na doseganje nizke stopnje inflacije, zdravih javnih financ, nizke stopnje obresti in stabilnost tečajev valut. Do leta 2011 so bile tako Madžarska, Romunija kot Bolgarija države z odstopanjem in konvergenčnih kriterijev niso izpolnjevale. V delu diplomskega seminarja vidimo, kaj natančneje jim je še manjkalo, na katerih področjih bi se še morale izboljšati in popraviti, da bi bile pripravljene za vstop v EMU. Prvi problem je bila inflacija, ki je bila v vseh treh državah vsako leto nad konvergenčno vrednostjo. Naslednji problem je bil javnofinančni primanjkljaj, ki je bil v Romuniji prisoten vseh šest let. Tudi Madžarska je imela javnofinančni primanjkljaj ves čas nad konvergenčno vrednostjo. Nobena izmed teh treh držav ni sodelovala v mehanizmu ERM II. Bruto javni dolg je bil nad konvergenčno vrednostjo 60 % le na Madžarskem. Problem nam je predstavljal tudi visok devizni tečaj.
Keywords: Ekonomska in monetarna unija (EMU), optimalno valutno območje (OCA), Evropska unija (EU), inflacija, javnofinančni presežek/primanjkljaj, javni dolg, ERM II
Published in DKUM: 19.12.2012; Views: 1684; Downloads: 108
Full text (299,94 KB) |
7. Izpolnitev Maastrichtskih pogojev (ERM II) in gospodarske koristi vključitve v enotno monetarno unijo : diplomsko deloMilan Tomšič, 2007, undergraduate thesis Keywords: monetarna politika, EMU, ECB, monetarni sistemi, devizni tečaji, maastrichtski sporazum, Evropska unija, država, evro, valuta, meritve, gospodarska rast, makroekonomija, centralne banke, Slovenija, fiskalna politika, javne finance, spremembe, zamenjava, finančni instrumenti, finančna analiza, cene, denarni tokovi, usklajevanje, ekonomska politika
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2002; Downloads: 191
Full text (625,53 KB) |
8. Valutni odbor kot ekonomsko-politična alternativa držav v tranziciji : magistrsko deloHaris Ihtijarević, 2007, master's thesis Keywords: monetarna politika, bančni sistemi, mednarodne organizacije, mednarodni sporazumi, devizna politika, metode, sistemi, standardi, finančne ustanove, monetarni sistemi, devizni tečaji, pariteta, država, centralne banke, tranzicija, Bosna in Hercegovina, EMU, denarne unije, Evropska unija, valuta, maastrichtski sporazum, meritve, fiskalna politika, spremembe, zamenjava, finančni instrumenti, finančna analiza, ekonomski modeli, denarni tokovi, usklajevanje, ekonomska politika
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1843; Downloads: 118
Full text (1,34 MB) |
9. Konvergenca poslovnih ciklov kot potrditev teorije optimalnega valutnega področja : magistrsko deloVesna Dizdarević, 2008, master's thesis Keywords: monetarna politika, integracijski procesi, značilnosti, poslovna politika, procesi, cikli, EMU, poslovna strategija, mednarodni finančni odnosi, mednarodne ekonomske integracije, konvergenca, opcije, finančna sredstva, tveganje, monetarni sistemi, devizni tečaji, maastrichtski sporazum, Evropska unija, mednarodni sporazumi, ekonomska zgodovina, EGS, država, finančno poslovanje, evro, valuta, meritve, makroekonomija, spremembe, finančni instrumenti, finančna analiza, denarni tokovi, usklajevanje
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 2016; Downloads: 116
Full text (1,97 MB) |
10. Slovenija in maastrichtski kriteriji po prevzemu evra : diplomsko deloJanja Ornik, 2008, undergraduate thesis Keywords: monetarna politika, EMU, konvergenca, monetarni sistemi, devizni tečaji, maastrichtski sporazum, Evropska unija, država, evro, valuta, meritve, inflacija, makroekonomija, Slovenija, obrestna mera, javne finance, spremembe, finančni instrumenti, finančna analiza, denarni tokovi, usklajevanje, gospodarska rast, ekonomska politika
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 2232; Downloads: 65
Full text (277,42 KB) |
