Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo potrošne funkcije na Danskem, Švedskem in Norveškem, ki predstavlja pomemben makroekonomski dejavnik. Teoretična izhodišča izhajajo iz sodobnih kot tudi klasičnih teorij potrošnje avtorjev Keynes, Fisher, Modigliani in Friedman, kateri so vsi pomembno prispevali k razumevanju ekonomije in pomenu potrošnje. Avtorji poudarjajo vpliv razpoložljivega dohodka, varčevanja gospodinjstev in pričakovanj na oblikovanje potrošnih vzorcev. Analitični del temelji na kvartalnih podatkih v izbranem obdobju od leta 2000 do leta 2023, kjer so bili z uporabo metode najmanjših kvadratov, ocenjeni regresijski modeli posameznih izbranih držav. V okviru empirične analize so bile preverjene ključne predpostavke linearnega regresijskega modela, vključno z normalno porazdelitvijo, multikolinearnostjo, heteroskedastičnostjo in avtokorelacijo. Za preverjanje predpostavk so bili uporabljeni testi Jarque-Bera, Breusch-Pagan, White, Glejser, Durin-Watson kot tudi upoštevanje vrednosti variančno-inflacijskega faktorja. Rezultati potrjujejo, da je razpoložljivi dohodek statistično značilen dejavnik potrošnje v vseh treh državah, ob tem pa imajo zelo pomembno vlogo tudi razmere na trgu dela, katerih odziv je moč razbrati iz stopnje zaposlenosti in stopnje brezposelnosti. Danska in Švedska izkazujeta visoko stabilnost potrošnih vzorcev, medtem ko je potrošnja na Norveškem bolj volatilna, izrazito v časih kriznih razmer, predvsem zaradi vpliva cen energentov in nihanja obrestnih mer. Empirična analiza diplomskega dela potrjuje, da so dohodkovne spremenljivke ključen determinant potrošnje, hkrati pa je analiza pokazala, da se na ravni posameznih gospodarstev odražajo posebnosti makroekonomskega okolja, tudi med tako ekonomsko, politično, socialno, kulturno in zgodovinsko povezanimi državami kot so Danska, Švedska in Norveška.
Keywords: Potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, gospodinjstva, Danska, Švedska, Norveška.
Published in DKUM: 10.10.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,67 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo modela izvoznih funkcij Brazilije, Čila in Kolumbije. V nalogi smo definirali in preučili izvoz, njegove dejavnike ter njegov vpliv na gospodarstvo in analizirali obstoječe predhodno izvedene empirične študije z obravnavanega področja. Izhodiščne četrtletne podatke za agregatni izvoz smo pridobili iz statističnih baz IMF in WUI. Specificirali smo tri linearne izvozne funkcije z odloženo spremenljivko, ki smo jih ocenili s pomočjo programa EViews, pri čemer je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Pojasnjevalne spremenljivke izvozne funkcije Brazilije so indeks industrijske proizvodnje, realni izvoz blaga in storitev, odložen za eno obdobje, tuje neposredne investicije, odložene za štiri obdobja in slamnata spremenljivka. V izvozno funkcijo Čila smo vključili pojasnjevalne spremenljivke indeks industrijske proizvodnje, svetovni indeks negotovosti ter realni izvoz blaga in storitev odložen za eno obdobje. V izvozni funkciji Kolumbije pojasnjevalne spremenljivke predstavljajo indeks industrijske proizvodnje – proizvodni sektor, realni izvoz blaga in storitev Kolumbije, odložen za eno obdobje, indeks cen proizvajalcev in slamnata spremenljivka. Pojasnili smo osnovno deskriptivno statistiko, ocene regresijskih koeficientov, testirali smo ustreznost specifikacij in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Rezultati kažejo, da so v primeru Brazilije in Kolumbije vse izbrane pojasnjevalne spremenljivke statistično značilne, medtem ko je pri Čilu značilna zgolj pretekla vrednost izvoza. Modeli so bili preverjeni z različnimi ekonometričnimi testi, ki so razkrili težave s heteroskedastičnostjo v modelih Brazilije in Kolumbije, a potrdili veljavnost predpostavk OLS metode za Čile. Potrjene so bile tri hipoteze o vplivu specifičnih spremenljivk na izvoz v posameznih državah, četrta hipoteza o izpolnjevanju vseh OLS predpostavk pa je bila potrjena le za Čile.
Keywords: izvozna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, Brazilija, Čile, Kolumbija
Published in DKUM: 10.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (2,07 MB)

Abstract: V razmerah povečane negotovosti in dinamičnih makroekonomskih gibanj postaja razumevanje povezave med realnim gospodarstvom in kapitalskimi trgi vse pomembnejše za oblikovanje ekonomskih pričakovanj in investicijskih odločitev. Borzni indeksi kot agregatni pokazatelji gibanja trga delnic se pogosto odzivajo na spremembe v makroekonomskem okolju, zato je analiziranje teh vplivov ključno za razumevanje tržnega dogajanja. V diplomskem delu smo preučevali vpliv izbranih makroekonomskih indikatorjev na borzni indeks S&P 500, pri čemer so v ospredju kazalniki gospodarske aktivnosti, inflacije, obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnega razpoloženja ter negotovosti. Na osnovi mesečnih podatkov sta oblikovana dva regresijska modela – osnovni model, ocenjen za obdobje 2000–2024, ter alternativni model, ocenjen na krajšem obdobju 2009–2022. Osnovni model konfigurirajo spremenljivke industrijske proizvodnje, inflacije, obrestne mere in indeksa tržne volatilnosti (VIX), medtem ko alternativni model temelji na realnih napovednih maloprodajnih vrednosti, realnem efektivnem deviznem tečaju in tržni volatilnosti. Oba modela sta vključena v celovito preverjanje predpostavk metode najmanjših kvadratov (OLS), vključno s testi stacionarnosti, strukturnih prelomov, normalnosti, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Rezultati regresijske analize kažejo, da je alternativni model metodološko ustreznejši, saj bolje zadosti zahtevam ekonometrične specifikacije in dosega višjo pojasnjevalno moč. Ugotovitve potrjujejo pomembnost denarne politike, potrošniške aktivnosti, zunanjetrgovinske konkurenčnosti in tržne negotovosti pri razlagi gibanja borznega indeksa S&P 500, s čimer prispevajo k razumevanju soodvisnosti med makroekonomskim okoljem in finančnimi trgi.
Keywords: borzni indeks, ekonometrična analiza, makroekonomski indikatorji, metoda najmanjših kvadratov, S&P 500, ZDA
Published in DKUM: 25.09.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (3,02 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo preučili vpliv izbranih makroekonomskih dejavnikov na obseg investicij v treh vodilnih evropskih gospodarstvih. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo, ki temeljijo na pregledu dosedanje literature, nato smo povzeli splošne gospodarske razmere v analiziranih državah skozi obdobje 21.stoletja. Omenjeni del predstavlja temelj za analitični segment diplomskega dela, saj nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov zasebnih investicij. V drugem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkcije zasebnih investicij v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Funkcije investicij smo v nadaljevanju testirali za ustreznost predpostavk uporabljene metode, natančneje normalna porazdelitev slučajne spremenljivke, stopnjo multikolinearnosti, heteroskedastičnost in prisotnost avtokorelacije ter prišli do ugotovitve, da so modeli ustrezni. Iz analize lahko povzamemo, da na gibanje investicij vplivajo obrestna mera, indeks cen življenjskih potrebščin, gospodarska rast, devizni tečaj in predhodne investicije. Kljub podobnostim proučevanih gospodarstev smo s pomočjo standardiziranih koeficientov prišli do ugotovitve, da se modeli investicij med seboj močno razlikujejo.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, zasebne investicije, Nemčija, Francija, Nizozemska
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 81
Full text (2,32 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali značilnosti in izzive trga dela v izbranih razvitih državah. Države, ki smo jih izbrali so Avstralija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Japonska in ZDA. V uvodnih poglavljih smo predstavili teoretične temelje povpraševanja in ponudbe dela. Nato smo izvedli pregled trga dela v izbranih državah za obdobje od 2004 do 2023. Zanimala nas je predvsem struktura zaposlenosti, in sicer po spolu, starosti in aktivnosti. Prav tako smo se dotaknili brezposelnosti in povprečnega trajanja brezposelnosti v letu 2004 in 2023. V četrtem poglavju smo podrobneje pogledali, kako avtomatizacija dela vpliva na zaposlenost, kako delo od doma vpliva na produktivnost zaposlenih in kaj sploh je umetna inteligenca in njeni vplivi na zaposlenost. Nato smo opravili pregled obstoječih empiričnih študij na področju umetne inteligence in njenega vpliva na zaposlenost. Prav tako smo pregledali študije funkcije zaposlenosti, da smo ugotovili, katere spremenljivke bi bilo smiselno vključiti v naš model. V zadnjem poglavju smo opravili empirično analizo vpliva digitalizacije in umetne inteligence na zaposlenost v izbranih razvitih državah. Odvisna spremenljivka, ki smo jo izbrali, je zaposlenost, neodvisne pa bruto domači proizvod in plače. Kot neodvisni spremenljivki sta bili vključeni tudi digitalizacija, ki je sestavljen indeks iz spremenljivk število fiksnih priklopov internetnih storitev na sto ljudi, izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, število posameznikov, ki uporabljajo internetne storitve kot odstotek celotne populacije, in število naročnin na mobilne storitve na sto ljudi. Indeks digitalizacije smo nato razširili in mu dodali še izdatke za raziskave in razvoj kot odstotek BDP in domača posojila zasebnemu sektorju kot odstotek BDP. Ta razširjen indeks smo označili kot AI – pripravljenost na umetno inteligenco. Ker smo analizirali panelne podatke, smo uporabili model združenih podatkov in model fiksnih učinkov. Da smo ugotovili, kateri izmed omenjenih modelov je primernejši, smo izračunali F-statistko s pomočjo programa EViews. Glede na rezultate F-statistike smo izbrali model fiksnih učinkov. Nato smo model fiksnih učinkov primerjali še z modelom slučajnih učinkov. Da smo ugotovili kateri je primernejši smo uporabili Hausmanov test. Ugotovili smo, da je model fiksnih učinkov primernejši. Na koncu smo še z metodo White cross-section preverjali odpornost modela na heteroskedastičnost in avtokorelacijo. V modelih, ki so ocenjeni z White cross-section metodo imata indeks digitalizacije in pripravljenosti na umetno inteligenco pozitiven predznak, kar pomeni, da pozitivno vplivata na zaposlenost.
Keywords: digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, delo od doma, ekonometrična analiza, razvite države
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 53
Full text (2,44 MB)