| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Comparison of the expanded disability status scale and the functional independence measure in patients with multiple sclerosis
Nastasja Čelan, Dušan Čelan, Breda Jesenšek Papež, 2022, original scientific article

Keywords: EDSS, evaluation, FIM, multiple sclerosis, rehabilitation
Published in DKUM: 16.02.2023; Views: 620; Downloads: 76
.pdf Full text (121,08 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

2.
Diagnostic relevance of free light chain indices and their relation to the clinical presentation of multiple sclerosis
Sanja Karakatič, Jožef Magdič, Sašo Karakatič, Tomaž Omerzu, Evgenija Modrič, Tanja Hojs-Fabjan, 2020, original scientific article

Keywords: multiple sclerosis, free light chains, kappa index, lambda index, functional systems, EDSS score
Published in DKUM: 24.01.2023; Views: 677; Downloads: 88
.pdf Full text (185,58 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

3.
POMEN TESTIRANJA HOJE PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Patricia Cvetko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Multipla skleroza je nevrološka bolezen predvsem mladih odraslih, vzrok nastanka ostaja do danes neznan. Zaznamujejo jo številni simptomi, ki z napredovanjem bolezni postajajo številnejši. Na pomičnost bolnikov z multiplo sklerozo vplivajo predvsem težave s hojo, ki lahko posledično z napredovanjem bolezni vodijo v trajno invalidnost. Ob vsakem rednem pregledu v ambulanti se pri bolnikih z multiplo sklerozo opravi test hoje, s katerim se kvantitativno meri sposobnost hoje. Namen diplomskega dela je predstaviti bolezen multiplo sklerozo in z raziskavo ugotoviti nekatere dejavnike, ki vplivajo na rezultate testa hoje. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je obsegal 10 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 102 bolnikov z multiplo sklerozo. Podatke smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel in SPSS 20.0. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so dejavniki, ki vplivajo na rezultate testa hoje trajanje bolezni, ocena razširjene lestvice prizadetosti in oblika bolezni. Najvišja korelacija se je pokazala med testom hoje in oceno razširjene lestvice prizadetosti, saj se čas hoje bistveno podaljšuje z višjo oceno razširjene lestvice prizadetosti. Kot smo predvideli, so boljši čas na testu hoje dosegali bolniki, ki prehodijo daljše razdalje. Sklep: Ugotavljamo, da predstavlja omejeno gibanje največji strah pri bolnikih z multiplo sklerozo. Gibanje je ključnega pomena pri doseganju boljših rezultatov pri testu hoje in je pot k kakovostnemu življenju. Vendar se moremo zavedati, da trajanje bolezni, zagoni in napredovanje bolezni predstavljajo oviro pri izvajanju fizične aktivnosti bolnikov z multiplo sklerozo.
Keywords: multipla skleroza, EDSS, hoja, merilni instrumenti, test hoje
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 4165; Downloads: 340
.pdf Full text (2,34 MB)

4.
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Matej Koprivnik, 2016, master's thesis

Abstract: Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na obliko, trajanje bolezni, spol in starost. Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra 2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta (razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %) s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance Scale  BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale  MFIS) in z zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS. Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001), PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih EDSS, MFIS in 9-HPT. Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS.
Keywords: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi, ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 3776; Downloads: 634
.pdf Full text (2,64 MB)

5.
Pomen merjenja zastojnega urina pri bolnikih z multiplo sklerozo
Olga Žunkovič, 2014, master's thesis

Abstract: Multipla skleroza (MS) je kronična neozdravljiva bolezen osrednjega živčevja in je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Klinični simptomi in znaki so pri bolnikih raznoliki in so odvisni od lokacije lezije v osrednjem živčevju (OŽ). Motnje mokrenja se redko pojavljajo na začetku bolezni, pri večini bolnikov pa so prisotne po desetih letih. Med boleznijo se pojavijo pri 75 % do 90 % bolnikov. Med simptomi motenega mokrenja bolniki opažajo nujo za mokrenje, pogostejše mokrenje, uhajanje urina ob nuji ter nepopolno praznjenje mehurja. Namen raziskave je ugotoviti zgodnje motnje mokrenja in ugotoviti morebitno povezavo med stopnjo klinične prizadetosti po razširjeni lestvici stopnje prizadetosti (EDSS) ter pogostnostjo motenj mokrenja.
Keywords: multipla skleroza, stopnja prizadetosti po EDSS, trajanje bolezni, motnje mokrenja
Published in DKUM: 06.03.2014; Views: 3538; Downloads: 496
.pdf Full text (2,07 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica