1. Mikrobonitetni nadzor bankMatic Skrbinšek, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preučujemo mikrobonitetni nadzor bank v evropskem bančnem prostoru in s tem tudi v Sloveniji. S pregledom relevantne literature s področja bančnega nadzora se seznanimo z vzroki, ki so poglavitno prispevali k spremembam in modifikacijam evropskega bančnega nadzora po veliki recesiji in dolžniški krizi, in predstavimo baselske standarde na katerih temelji evropska bančna zakonodaja, ter bančno unijo, katere cilj je enotno, preglednejše in varnejše evropsko bančništvo. Ugotovimo, da je enotni mehanizem nadzora temelj učinkovitega in doslednega nadzora nad kreditnimi institucijami v evrskem območju, zato podrobneje predstavljamo razdelitev nalog, njegovo organizacijsko strukturo ter potek odločanja, sodelovanje z drugimi institucijami in organi ter posebnosti pri nadzoru določenih subjektov. Posvetimo se tudi nadzornemu ciklu v okviru enotnega mehanizma nadzora in skupnim postopkom, za katere je pristojna Evropska centralna banka. Ugotovimo, da je proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja temelj tekočega ocenjevanja tveganj, notranjega upravljanja ter kapitalskega in likvidnostnega stanja bank in bančnih skupin. Nadzorniki namreč z njegovo pomočjo ocenjujejo tveganja s katerimi se soočajo banke, in preverjajo ali s temi tveganji tudi ustrezno upravljajo. Zaradi njegove pomembnosti podajamo podrobno predstavitev vseh štirih elementov na katerih bazira in predstavitev celotnega procesa od faze priprave do končne odločitve. V empiričnem delu magistrskega dela se posvetimo predstavitvi ključnih tveganj slovenskega bančnega sistema, preverimo pa tudi njegovo odpornost z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ter likvidnosti. Slednje podkrepimo s primerjalno analizo kapitalskih in likvidnostnih količnikov v slovenskem bančnem sistemu in drugih državah članicah evrskega območja, pri čemer ugotovimo, da sta tako kapitalska kot likvidnostna ustreznost bank v Sloveniji na visokih ravneh. V zadnjem delu magistrskega dela predstavimo še rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za banke v Sloveniji, kjer ugotovimo, da so rezultati iz leta 2023 na splošno pozitivni, saj se je ocena tveganj izboljšala, kapitalska zahteva iz drugega stebra pa znižala.
Keywords: mikrobnitetni nadzor, enotni mehanizem nadzora, razdelitev nalog med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, kapitalska in likvidnostna ustreznost.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 39
 Full text (4,11 MB) |
2. Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinkiSebastijan Farkaš, 2019, undergraduate thesis Abstract: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Keywords: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 1433; Downloads: 194
Full text (554,68 KB) |
3. Izvajanje programa Evropske centralne banke o dokončnih denarnih transakcijah (OMT) v luči prepovedi monetarnega financiranja držav članic evroobmočja : magistrsko deloAnamarija Krpina, 2019, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava Program dokončnih monetarnih transakcij, s katerim je ECB nameravala na sekundarnem trgu odkupovati državne obveznice držav članic v krizi, je imel namen odpraviti motnje mehanizma transmisije monetarne politike ECB, ki so posledica položaja državnih obveznic nekaterih držav članic, in ohraniti enotnost monetarne politike. V nalogi ugotavljam, da je ECB z nekonvencionalnim programom, sprejetim v času krize, želela umiriti stanje na trgih državnih obveznic in narediti konec krizi evroobmočja. Premije državnih obveznic so bile pred programom pretirano visoke in niso ustrezale dejanskim makroekonomskim položajem zadevnih držav. Te so občutno vplivale na stroške financiranja države članice, zaradi česar so nekatere razmišljale o odhodu iz evroobmočja. S samo napovedjo nakupov na sekundarnem trgu je ECB uspela preprečiti povečanje donosnosti obveznic nad nesprejemljive ravni, s čimer je prišlo do umiritve trgov državnih obveznic. V nalogi ugotavljam, da je program naletel na neodobravanje nemških politikov zaradi domnevne škodljivosti programa nacionalnim davkoplačevalcem, saj bi zaradi reševanja drugih držav članic z davkoplačevalskim denarjem ostalih držav, državljane izpostavila prevelikemu tveganju. Zaradi prepričanja o nezakonitosti tovrstnega ukrepa je nemško ustavno sodišče na Sodišče Evropske unije naslovilo prvo nemško vprašanje za predhodno odločanje v zgodovini. V njem si je želelo pridržati zadnjo besedo v odločitvi, zaradi česar je prišlo do napetosti v retoriki sodišč. Sodišče Evropske unije je v zadevi Gauweiler in drugi sprejelo pomembno odločitev, kjer je potrdilo zakonitost programa in njegovo skladnost s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije ter način njegovega izvajanja. Odločitev Sodišča Evropske unije, kateremu nekateri pripisujejo politično odločitev, je uspešno ohranilo evroobmočje in ob tem tudi Evropsko unijo.
Keywords: evroobmočje, dolžniška kriza, obveznice, sekundarni trg, pristojnost ECB, monetarna politika, zakonitost OMT, Gauweiler, finančno reševanje
Published in DKUM: 23.05.2019; Views: 2441; Downloads: 237
Full text (1,35 MB) |
4. Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoruLarisa Ferletič, 2018, master's thesis Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 657
Full text (1,79 MB) |
5. OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANKEdina Ljami, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico.
V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%.
Keywords: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1342; Downloads: 132
Full text (736,75 KB) |
6. PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJIJosip Luketič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Keywords: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 2475; Downloads: 288
Full text (1,09 MB) |
7. VPLIV FINANČNE KRIZE NA MEDBANČNI TRG V EVROOBMOČJU IN V SLOVENIJITjaša Lopan, 2015, undergraduate thesis Abstract: Znano je, da je globalna finančna kriza vplivala na celotni svet, predvsem na bančni trg. Začela se je leta 2007 v ZDA s pokom nepremičninskega balona. Kasneje pa se je razširila po celotnem svetu. Za reševanje te krize so bili uvedeni različni ukrepi, nekateri so bili v pomoč, spet drugi ne. Finančna kriza je vplivala na denarni trg, na medbančni trg v Sloveniji. Denarni trg zagotavlja glavni vir denarnih sredstev, udeležencem na trgu omogoča ohranjati likvidnost, centralni banki pa omogoča, da lahko vodi denarno politiko. Na medbančnem trgu si banka, ki je v likvidnostnem primanjkljaju, sposodi denar od banke, ki je v likvidnostnem presežku. Slovenske banke so se na evrskem denarnem medbančnem trgu močno zadolževale v času globalne finančne krize v obdobju od leta 2007 do leta 2009, predvsem od Evrosistema. Zadolženost se je zmanjšala po letu 2014. Banke so svoje obveznosti poravnale že v 29%, kar nam prikazuje poročilo o finančni stabilnosti za leto 2015.
Keywords: denarni trg, instrumenti denarnega trga, medbančni trg, finančna kriza, evro območje, Evropska centralna banka (ECB)
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 1317; Downloads: 147
Full text (825,31 KB) |
8. Primerjava ukrepov monetarne politike in fiskalne politike EU in ZDA v času krizeMarcel Gajzer, 2015, master's thesis Abstract: Pretresi na finančnih trgih so bili posledica zloma trga drugorazrednih hipotekarnih posojil leta 2007. Finančne inovacije so učinke finančne krize potencirali preko izvedenih instrumentov. Nezaupanje tržnih udeležencev se je dodatno zaostrilo po zlomu investicijske banke Lehman Brothers. Centralne banke so na pomanjkanje likvidnosti odgovorile s takojšnjimi ukrepi denarne politike. ECB je v letu 2009 znižala obrestno mero na 1 %, FED na 0,25 %. Politika nizkih obrestnih mer in uporaba standardnih instrumentov nista dajali želenih rezultatov. Nekonvencionalne ukrepe monetarne politike ECB lahko razdelimo na okrepljeno kreditno podporo in obsežne intervencije na primarnem in sekundarnem finančnem trgu (CBPP2, CBPP3, SMP, OMT, ABSPP in QE). Evropske države so se na reševanje dolžniške krize odzvale z restriktivno fiskalno politiko, kar se je odrazilo v negativnih stopnjah gospodarske rasti in nizkih stopnjah rasti inflacije v letu 2012 in 2013. Evroobmočje je med decembrom 2014 in marcem 2015 celo zapadlo v deflacijo. Ogrožen je bil primarni cilj ECB, zato je Svet ECB januarja 2015 napovedal program kvantitativnega sproščanja v obsegu 1,14 bilijona EUR, ki bo trajalo do septembra 2016. Tudi FED je aktiviral štiri programe kvantitativnega sproščanja med 2008–2015 v višini 3,5 bilijona USD. Drugi pomembni programi denarne politike FED v času krize so bili TAF, PDCF, TSLF, CPFF, AMLF, TALF in valutni posli. Ameriška vlada je v času Busheve in Obamove administracije sprejela številne zakone (TARP, ARRA, EESA), ki so z ekspanzivno fiskalno politiko pripomogli k doseganju boljših rezultatov makrooekonomskih indikatorjev kot v evropskem primeru.
Keywords: finančna kriza, monetarna politika, fiskalna politika, instrumenti denarne politike, FED, ECB.
Published in DKUM: 23.11.2015; Views: 2778; Downloads: 591
Full text (1,58 MB) |
9. CENTRALNA BANKA SRBIJE V SISTEMU EVROPSKIH CENTRALNIH BANKNikola Devrnja, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju smo predstavili Centralno banko Srbije (nadaljevanju CBS) v integracijskem procesu v Evropski sistem centralnih bank. Stopnjo integracije CBS in njenega bančnega sistema smo določili skozi tri aspekte. Prvi je kompatibilnost monetarne politike Centralne banke Srbije z monetarno politiko Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) ter izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev konvergence s strani CBS, ki so vezani na morebitno bodočo uvedbo evra kot valute. Nato smo spoznali stanje in stabilnost srbskega bančnega sektorja. V okviru tretjega aspekta smo prikazali področje usklajevanja zakonske regulative CBS z evropskimi standardi. V večini segmentov monetarne politike so prisotne razlike, kar pomeni, da monetarna politika CBS ni povsem harmonizirana. Razlike so izražene predvsem v monetarnih strategijah, višinah referenčnih obrestnih mer, pri načinu uporabe monetarnih inštrumentov ter nepopolni neodvisnosti CBS. Nivo maastrichtskih kriterijev še ni dosežen zaradi večletne makroekonomske nestabilnosti. Bančni sektor je precej likviden in adekvatno kapitaliziran kljub stanju stagnacije, v kateri se trenutno nahaja, in slabostim, ki smo jih zaznali (visok delež NPL-jev in padec dobičkonosnosti). Opazili smo očiten napredek in pripravljenost CBS na področju usklajevanja svoje zakonske regulative, predvsem z bodočo uvedbo Basell III standardov v bančni sistem in s sodelovanjem z Evropsko centralno banko na ključnih področjih svojega delovanja.
Keywords: Centralna banka Srbije, monetarna politika, primerjava kompatibilnosti monetarne politike CBS - ECB, maastrichtski kriteriji, bančni sistem Srbije, zakonska usklajenost
Published in DKUM: 05.12.2014; Views: 1694; Downloads: 141
Full text (2,09 MB) |
10. |
