1. Uporaba Dunajske konvencije (CISG) na slovenskih sodiščih in v odvetniški praksiAna Teršek, 2014, original scientific article Abstract: Dunajska konvencija (CISG) vsebuje enotna pravila za razmerja iz mednarodne prodaje blaga. Sprejele so jo skoraj vse države, s katerimi Slovenija intenzivno trguje, zato preseneča dejstvo, da medtem ko je po svetu objavljenih približno 2500 sodnih odločitev in arbitražnih odločb, ki se nanjo nanašajo, Slovenija premore le peščico takšnih odločitev. Ugotovimo lahko, da je Dunajska konvencija med sodniki in tudi odvetniki, kljub dejstvu, da je v veljavo vstopila že leta 1988, še vedno slabo poznana ter zato tudi redko uporabljena, kadar pa se jo uporabi, pa se sodiščem nemalokrat pripeti, da jo napačno uporabijo, kar lahko ponovno pripišemo njenemu slabemu poznavanju.
Keywords: Dunajska konvencija, CISG, mednarodna prodaja blaga, slovenska sodna praksa, odločbe sodišča, odvetništvo
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1403; Downloads: 87
 Full text (466,00 KB) |
2. EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)Klemen Drnovšek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin.
Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena.
Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Keywords: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 4627; Downloads: 512
Full text (659,80 KB) |
3. ZAHTEVKI KUPCA ZARADI NEIZPOLNITVE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)Miha Žvan, 2012, undergraduate thesis Abstract: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), t.i. Dunajska konvencija, je bila sprejeta 11. aprila 1980 na diplomatski konferenci, ki jo je na Dunaju sklicala Organizacija združenih narodov (OZN).
Konvencija vzpostavlja celovito zbirko pravnih pravil v zvezi s sklepanjem mednarodnih prodajnih pogodb, opredelitvijo obveznosti kupcev in prodajalcev ter drugih vidikov pogodb. Če imajo stranke mednarodnega poslovnega razmerja ali samo ena od njih sedež v državi, ki je podpisala CISG, se bo ta konvencija uporabila.
CISG velja za gospodarske pogodbe, zato je stopnja aktivnosti, ki se zahteva od posameznih strank višja od običajnih civilno-pravnih ureditev. Posledično to pomeni zahtevo po večji skrbnosti pri izvrševanju pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja. S tem je položaj pogodbenih strank sicer težji, vendar ščiti potrebe gospodarskega poslovanja.
Po CISG so obveznosti prodajalca dobava blaga, izročitev listin in prenos lastninske pravice na blagu, ki je predmet prodajne pogodbe. Kupec je zavezan k plačilu kupnine in prevzemu blaga. Kršitev katerekoli obveznosti je treba obravnavati kot kršitev obveznosti strank iz prodajne pogodbe.
CISG temelji na enotnem sistemu sankcij, po katerem se jamčevalne in neizpolnitvene sankcije ne ločijo. Značilno je, da se bistvene kršitve pogodbe razlikujejo od nebistvenih, kar pogojuje različne sankcije. V primeru bistvenih kršitev je, pogodbi zvesti stranki, na voljo širši instrumentarij sankcij, pred vsem odstop od pogodbe.
CISG v 45. členu opredeljuje pravice, ki jih ima kupec v primeru kršitve obveznosti iz pogodbe s strani prodajalca. Sklicuje se na seznam pravic, ki so opredeljene v členih od 46 do 52, ob tem pa posebej poudarja kumulacijsko naravo omenjenih sredstev z odškodnino, ki jo lahko kupec vedno zahteva skupaj z drugim zahtevkom, predvsem skupaj z odstopom od pogodbe.
Keywords: CISG, Dunajska konvencija, Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, sredstva, s katerimi razpolaga kupec v primeru, če prodajalec krši pogodbo (45. čl. CISG).
Published in DKUM: 23.01.2013; Views: 3684; Downloads: 377
Full text (382,20 KB) |
4. Pravna sredstva kupca po Dunajski konvenciji ( CISG) v primeru dobave neistovetnega blagaNejc Skrt, 2012, undergraduate thesis Abstract: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG, tudi Dunajska konvencija) predstavlja unifikacijo prava mednarodne prodaje. Kot instrument unifikacije zagotavlja enoten pravni okvir za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Njen univerzalni značaj je utemeljen z dejstvom, da jo je ratificiralo že 74 držav z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave. CISG predstavlja svojevrsten konsenz in hkrati kompromis med sicer diametralno različnimi rešitvami posameznih vprašanj prodajnega prava, ki so uveljavljene znotraj posameznih nacionalnih pravnih ureditev.
Na podlagi konvencije je ena izmed temeljnih obveznosti prodajalca, da dobavi blago v skladu s pogodbo in to konvencijo- istovetno blago. V kolikor to obveznost krši zagotavlja konvencija kupcu določene sankcije oziroma pravna sredstva. CISG pa uporabo posameznih pravnih sredstev veže na dejstvo ali gre v konkretnem primeru za bistveno ali nebistveno kršitev pogodbe, t.j. ali je konkretno neistovetnost mogoče opredeliti kot bistveno kršitev pogodbe ali ne. Angloameriško pravo, na katerem v sferi urejanja pravnih sredstev temelji konvencija, namreč razlikujejo med dvema vrstama pogodbenih obveznosti in sicer med bistvenimi in nebistvenimi pri čemer se pri kršitvi prvih lahko pogodba razdre pri kršitvi drugih pa to ni dopustno.
Ureditev kupčevih sankcij po CISG, tako kot v večini pravnih redov, temelji na treh osnovnih pravnih sredstvih: izpolnitveni zahtevek, razdor pogodbe in znižanje kupnine. Poleg omenjenih sredstev pa daje CISG pravico do odškodnine, ne glede na to ali je bila pogodba razdrta ali pa je bila na koncu pravilno izpolnjena. Se pa višina odškodnine omejuje s kriterijem, da mora biti za kršiteljico obseg škode predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe.
Keywords: Dunajska konvencija–CISG, istovetnost blaga–35. člen CISG, pravna sredstva kupca v primeru prodajalčeve kršitve pogodbe–45. člen CISG, dobava nadomestnega blaga–46(2). člen CISG, popravilo blaga–(46(3) CISG), razdor pogodbe-49. člen CISG, znižanje kupnine–50 člen CISG, odškodnina–74. do 77. člen CISG, Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.
Published in DKUM: 14.09.2012; Views: 3684; Downloads: 487
Full text (1,20 MB) |
5. KONFORMITETA BLAGA TER DOLŽNOST PREGLEDA IN NOTIFIKACIJE V SKLADU Z DUNAJSKO KONVENCIJO (CISG)Ana Teršek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, drugače Dunajska konvencija (krajše CISG), zagotavlja enoten tekst prava za mednarodno prodajo blaga. Namen CISG je zagotavljati moderen, enoten in pravičen režim za mednarodne prodajne pogodbe. Tako le-ta občutno prispeva h gotovosti in trgovinski izmenjavi ter zmanjšanju stroškov transakcij. CISG je do danes uspela pridobiti odobritev po celem svetu. Doslej je bila ratificirana že v 78-ih državah, tako, da je ocenjeno, da je med 70 – 80 % vseh mednarodnih prodajnih pogodb potencialno urejenih s CISG. Njeno univerzalnost, fleksibilnost in pomembno vlogo v praksi, med pravnimi akademiki in v pravnem izobraževanju, kaže približno 2500 objavljenih sodnih odločitev in arbitražnih odločb, obilno število akademskih del, številne konference in ne nazadnje tudi letni Willem C. Vis International Commercial Moot.
Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki jih Konvencija ureja, je zagotovo vprašanje konformitete oz. istovetnosti blaga, ki je urejeno znotraj 35. člena CISG. Določbe 35. člena CISG ustvarjajo kriterije, po katerih se presoja, ali je dobavljeno blago skladno z blagom iz pogodbe. Blago se torej šteje za skladno s pogodbo, če po vrsti, količini, kakovosti ter načinu pakiranja ustreza blagu, ki ga je bil prodajalec po pogodbi dolžan dobaviti. Vendar pa se stranki o specifikaciji blaga ob sklepanju pogodbe velikokrat ne domenita. Tudi kupčev namen kupovanja blaga prodajalcu velikokrat ni znan. V takšnih primerih se, ob odsotnosti drugačnega dogovora, uporabijo določbe drugega odstavka 35. člena CISG. Drugi odstavek 35. člena CISG navaja serijo nakazanih dolžnosti Konvencije, nanašajoč se na kvaliteto, ki se uporabijo »razen, če se strani nista drugače sporazumeli«. CISG odreja te nakazane dolžnosti predvsem iz razloga, da je dandanašnji internacionalni kupec upravičen pričakovati, da bo dobavljeno blago imelo določene temeljne lastnosti oz. kvalitete, tudi če le-teh pogodba ni izrecno vsebovala.
Vendar pa je sama ugotovitev nekonformitete brezpredmetna, v kolikor kupec blaga ni pravilno in pravočasno pregledal in na tej podlagi prodajalca pravočasno in pravilno notificiral. Dolžnost pregleda blaga določa 38. člen CISG, ki se prične z določilom, da mora kupec pregledati blago v čim krajšem možnem času. Kupčeva dolžnost pregleda blaga tvori osnovo njegove dolžnosti notifikacije prodajalca o nekonformiteti, ki jo Konvencija določa znotraj 39. člena CISG. Čas oz. rok, v katerem mora kupec pregledati blago, ustreza roku v 39. členu CISG, do katerega bi kupec moral ugotoviti nekonformiteto in le-to posledično v razumnem času notificirati prodajalcu. Neuspešno poslano obvestilo o notifikaciji ima za posledico izgubo pravice sklicevati se na nekonformiteto. Posledično kupec ne more več zahtevati od prodajalca, da popravi nekonformiteto v skladu s 46. členom CISG, ne more zahtevati odškodnine v skladu s 74. - 76. členom CISG, niti zahtevati znižanja cene v skladu s 50. členom CISG.
Keywords: Dunajska konvencija, CISG, konformiteta blaga, 35. člen CISG, dolžnost pregleda blaga, 38. člen CISG, notifikacija o nekonformiteti blaga, 39. člen CISG, Willem C. Vis moot court.
Published in DKUM: 14.06.2012; Views: 3402; Downloads: 217
Full text (1,32 MB) |
6. ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSSPeter Rižnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe.
Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG.
Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Keywords: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Published in DKUM: 18.02.2010; Views: 7076; Downloads: 616
Full text (464,63 KB) |
