| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVNI, PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA V DRUŽINI
Nina Šumatić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se poskušala osredotočiti le na psihično nasilje v družini, kar pa ni enostavno, saj je psihično nasilje v družini ponavadi močno prepleteno z ostalimi oblikami nasilja v družini. Ena od lastnosti nasilja v družini je namreč, da se ne pojavlja v eni obliki, ampak se praviloma več oblik nasilja dogaja hkrati. Psihično nasilje, kot samostojna oblika nasilja v družini je prisotno prav vsepovsod, saj to nasilje zajema širok spekter ravnanj, od očitne verbalne nasilnosti, do najbolj prefinjenih in težko razpoznavnih manipulacij. Zakon pa prepoveduje le najbolj očitne in za drugega boleče oblike psihičnega nasilja v družini. Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika je nasilje v družini inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje v 191. členu. Psihično nasilje je v 191. členu inkriminirano kot izvršitveno ravnanje grdega ravnanja, bolečega in ponižujočega ravnanja, groženj, spravljanja drugega v podrejeni položaj z omejevanjem njegovih pravic, zalezovanje ter psihično prisiljevanje k delu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kot psihično nasilje določa ravnanja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednost, ogroženosti in druge duševne stiske. Nadalje ZPND razširja opredelitev psihičnega nasilja, kadar je žrtev otrok. Otrok je namreč žrtev psihičnega nasilja tudi, če je opazovalec nasilja nad drugim družinskim članom, pa sam ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem. ZPND predvideva tudi ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev. Ukrepi, ki jih izreče sodišče v nepravdnem postopku so: 1. Prepovedi zaradi nasilnih dejanj, ki je vsebinsko podobna prepovedi približevanja po Zakonu o policiji. Določba 19. člena ZPND žrtvi omogoča, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi. Z njihovo uveljavitvijo se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini. 2. Prepustitev stanovanja v skupni rabi, je novost v našem pravu in dopolnjuje varstvo žrtve z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo, za daljše obdobje — do enega leta. 3. Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi, je ukrep, ki rešuje stanovanjsko problematiko žrtve, ki je v razveznem postopku s povzročiteljem nasilja, in pri tem poudarja varstvo koristi otrok. Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. Veliko pozornosti sem v diplomskem delu posvetila otrokom, žrtvam psihičnega nasilja v družini ter posledicam takega psihičnega trpinčenja otrok. Za varstvo pravic otroka ter pravic staršev do otroka, je za enkrat še pristojen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar, ga bo predvidoma že pomladi 2010 zamenjal nov Družinski zakonik (DZ). Po novem DZ se pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), o ukrepih v primeru zlorabe ter trpinčenja otrok selijo na sodišča. V pristojnost CSD ostajajo le nujni ukrepi, to so ukrepi o nujnem odvzemu otroka, ki ga ni mogoče odlagati. CSD mora v 48 urah po izvršenem ukrepu predlagati začasno odredbo o kateri odloči sodišče. Trpinčenje otroka pa ne zajema nujno samo zlorabe, ampak lahko zajema tudi obdobje po prijavi zlorabe ustreznim institucijam, v času kazenskega postopka. V diplomi, so omenjene nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki bi zmanjšale psihično travmo otroka — priče. Nekatere omenjene spremembe, ki bi omogočale, da se otrokovo psihološko stanje izboljšuje hitreje, so predvidene tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Osnutek ZKP določa, da se otroka zasliši le enkrat, otroka, mlajšega od štirinajst let, pa se lahko zasliši v njemu bolj prijaznem okolju. Osnutek tudi prvič ureja, da ima mladoletni oškodovanec pravico do pooblaščenca že v preiskovalnem postopku.
Keywords: Ključne besede: Psihično nasilje, ukrepi za varstvo žrtev, pooblaščenec mladoletne žrtve, Družinski zakonik, otrokove pravice.
Published: 29.01.2010; Views: 5223; Downloads: 664 
(1 vote)
.pdf Full text (702,29 KB)

2.
PREDSODKI IN STEREOTIPI DO ISTOSPOLNO USMERJENIH POSAMEZNIKOV
Vanja Šnopl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Predsodki so stališča, ki niso upravičena, argumentirana ali preverjena. Spremljajo jih močna čustva, ki dajejo predsodkom potrebno »duševno energijo« ter hranijo globoko nezavedno dinamiko. Pred pisanjem diplomske naloge sem predvidevala, da je družba zelo nestrpna do »drugačnih«. Ker se v družbi vedno znova postavljajo vprašanja o načinu življenja homoseksualcev, o njihovih pravicah in možnostih, sem se odločila, da bom globlje raziskala problem predsodkov in stereotipov do »drugačnih«, še posebej do homoseksualcev. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o predsodkih in stereotipih ter o istospolni usmerjenosti. Po podrobnejše informacije sem se zatekla k predstavnikom društva Legebitra in društva DIH. V drugem delu pa sem z anketnim vprašalnikom, ki sem ga izdelala s pomočjo mentorice, poskušala zbrati informacije in stališča naključno izbranih ljudi ter ugotoviti, kako oni sprejemajo »drugačne« v naši družbi in se soočajo z njimi. Želela sem ugotoviti ali obstajajo razlike v odgovorih glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe in tip skupnosti. Opravila sem tudi intervju z dvema lezbijkama in gejema, saj so me zanimala tudi njihova razmišljanja in izkušnje ob soočanju s svojo spolno usmerjenostjo in predsodki družbe. Pri rezultatih raziskave sem upoštevala, da je tema zelo kompleksna in občutljiva, zato so anketiranci morda odgovarjali z zadržkom oziroma so želeli podati »strpne« odgovore. Ugotovila sem, da imajo več predsodkov starejši anketiranci in prebivalci z vasi. Intervjuvani homoseksualci pri soočanju s svojo spolno usmerjenostjo nimajo večjih težav, a se zavedajo, da so omejeni v pravicah in željah.
Keywords: Predsodki in stereotipi, istospolna usmerjenost, homoseksualnost skozi zgodovino, sprejemanje homoseksualnosti, pravice homoseksualcev, nov družinski zakonik.
Published: 21.05.2010; Views: 6285; Downloads: 1321
.pdf Full text (791,99 KB)

3.
VARSTVO KORISTI OTROK/UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK
Saša Podbrežnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Korist otroka je osrednje načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter predloga Družinskega zakonika. Določa, da je potrebno v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ugotovitve prakse in spoznanja teorije kažejo, da so v vseh sestavnih delih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravne praznine in pomanjkljivosti, pa tudi določena neskladnost z novejšimi mednarodnimi akti, zato je potrebno, da se celovito uredi družinskopravna snov v novem predpisu- Družinskem zakoniku. Predlagana pravna ureditev ukrepov države za varstvo koristi otrok temelji na načelu, da so za otrokovo vzgojo in varstvo odgovorni predvsem otrokovi starši in da mora otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju. Zato daje poudarek preventivnim ukrepom in milejšim ukrepom, pri katerih otroka ni treba izločiti iz družine. Nova pravna ureditev ureja sistem nujnih ukrepov, začasnih odredb in ukrepov trajnejše narave, ureja enotne pogoje za izrekanje teh ukrepov, takojšnji sodni nadzor utemeljenosti izrečenega ukrepa in nenehno preverjanje, ali je izvajanje ukrepa za varstvo koristi otroka še potrebno. Pomembne novosti se nanašajo na skrbno ločitev pristojnosti sodišča od pristojnosti Centrov za socialno delo, pri izrekanju ukrepov za varstvo koristi otrok ter njihovo medsebojno sodelovanje.
Keywords: Otrokove pravice, korist otroka, roditeljska pravica, starševska pravica, Družinski zakonik, pravica otroka do posebnega varstva in skrbi, spoštovanje družinskega življenja, posegi države v družino, ogroženi otrok, ukrepi za varstvo koristi otrok, nujni ukrepi.
Published: 08.09.2010; Views: 3543; Downloads: 502
.pdf Full text (881,28 KB)

4.
DISCIPLINIRANJE OTROK
Sanja Gorjup, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Skozi zgodovino smo priča tehnikam discipliniranja otrok, ki so tesno povezane s telesnim kaznovanjem kot edino obliko discipliniranja. Dobro poznana špartanska vzgoja je temeljila na zelo krutih telesnih kaznih in verjeli so, da le tako otrok postane telesno odporen. Slabotne in pohabljene otroke so vrgli zverem. Tudi naši dedi in babice kot otroci niso imeli kaj dosti pravic, v 19. stoletju je še veljala krščanska vzgoja in kaznovanje otrok je bilo uveljavljeno v vseh šolah, palica je bila tako rekoč povsod, kjer so bili otroci. Otrok je človeško bitje, zato ima enake pravice kot odrasel človek. Ker pa sam ne more skrbeti za svoje pravice, mu mora pravo nuditi večjo varstvo, kadar pride do kršitev le-teh. Danes zaščito otrok zagotavlja Svet Evrope, ki sledi ciljem Konvencije o otrokovih pravicah, ter Evropsko sodišče za človekove pravice. Od države do države se pogled na telesno kaznovanje otrok razlikuje. Nekatere dovoljujejo uporabo sile pri discipliniranju svojih otrok, druge postavljajo omejitve, kdaj in v katerih primerih je dovoljena uporaba telesnega kaznovanja kot vzgojnega ukrepa. Pri nas nimamo enotnega zakona, ki bi celovito rešil ali pa vsaj določil meje discipliniranja otrok, kot je to storila Kanada. Veliko staršev meni, da država nima pravice posegati v njihovo pravico vzgajati otroke v skladu s svojim prepričanjem. Nekateri celo verjamejo, da je klofuta vzgojna in da jim nihče ne more predpisovati načina vzgoje lastnih otrok.
Keywords: discipliniranje otrok, telesno kaznovanje, Konvencija o otrokovih pravicah, Družinski zakonik, starševska pravica.
Published: 21.04.2016; Views: 619; Downloads: 107
.pdf Full text (700,22 KB)

5.
POSLOVNA IN PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V CIVILNIH ZADEVAH
Maja Doganjič, 2016, master's thesis

Abstract: V nalogi je obravnavana ureditev poslovne sposobnosti mladoletne osebe v civilnih zadevah v slovenskem pravnem redu, ki pozna popolno in delno ali omejeno poslovno sposobnost. Slednja je podeljena razsodnim mladoletnim osebam, ki so dopolnile 15 let. Njihova poslovna sposobnost je omejena, ker ne morejo samostojno veljavno sklepati pravnih poslov, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot pomembne za mladoletnikovo življenje. Za njihovo veljavnost je potrebno dovoljenje oziroma odobritev zakonitega zastopnika mladoletne osebe. Zaradi ohlapne opredelitve pomembnih pravnih poslov je v nalogi namenjena posebna pozornost tej zakonski določbi. Izpostavljeno je vprašanje veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih brez dovoljenja oziroma odobritve zakonitega zastopnika, pri čemer smo zavzeli stališče njihove relativne neveljavnosti. V nadaljevanju naloge sledi pregled ureditve procesne sposobnosti mladoletne osebe s poudarkom na postopkih iz družinskopravnih razmerij, ki se vodijo po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka. Pregled obeh vrst postopkov pokaže pomanjkljivo ureditev nepravdnega postopka in vprašljivo subsidiarno uporabo pravil pravdnega postopka v nepravdnem postopku. Ker se je v teh zadevah Republika Slovenija zavezala spoštovati mednarodne dokumente in s tem zagotavljati določene procesne pravice otrokom, je veljavna ureditev analizirana tudi v luči skladnosti s temi dokumenti, pri čemer je vsebina le-teh predstavljena v ključnih točkah. Primerjava je pokazala neskladnost slovenske pravne ureditve z mednarodnimi dokumenti. Naloga se zaključi z analizo ustreznosti ureditve izvršilnega postopka, tako z vidika zagotavljanja pravnega varstva mladoletnim osebam kot z vidika varstva koristi otrok in njihovih pravic v postopku izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki. Ugotovili smo, da po obstoječi ureditvi v postopku izvršbe in zavarovanja mladoletniku ni vedno zagotovljena pravica do sodnega varstva, zaradi česar bi bilo potrebno posebej urediti procesno sposobnost mladoletne osebe v postopku izvršbe in zavarovanja. Kot neprimerna se je izkazala ureditev postopka izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki, saj otroku v teh postopkih ni dana možnost izraziti lastno mnenje, zaradi česar se pod vprašaj postavlja ustrezen nivo zagotavljanja otrokovih koristi v teh postopkih. V nalogi smo se dotaknili tudi predlaganega besedila Družinskega zakonika, ki bi lahko odpravil kar nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti veljavne ureditve obravnavane tematike.
Keywords: poslovna sposobnost, procesna sposobnost, mladoletnik, pravdni postopek, nepravdni postopek, izvršilni postopek, Konvencija o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Družinski zakonik.
Published: 20.09.2016; Views: 1455; Downloads: 215
.pdf Full text (954,67 KB)

6.
Posvojitev otrok v istospolne družine; je to etično moralno ali sporno?
Ana Kosmač, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več istospolnih parov se odloča za družinsko življenje. Ko razmišljajo, kako do otroka, jim ne preostane kaj dosti možnosti in izbire. Prav zakon, ki te družine zanika, namreč povečuje tudi njihovo družbeno stigmatizacijo. Z lahkoto postavimo trditev o splošnem družbenem nesprejemanju istospolnih družin, ki se morajo boriti za vključenost v družbo zaradi predpostavk o seganju izven okvirov in norm. Istospolni pari, ki si želijo otroka, se srečujejo z nemalo težavami. V prvi vrsti so to argumenti proti legalizaciji istospolnega starševstva, ki jih je kar nekaj.
Keywords: istospolnost, istospolne družine, otroci istospolnih družin, družinski zakonik
Published: 10.04.2017; Views: 1496; Downloads: 199
.pdf Full text (1002,66 KB)

7.
Sklenitev zakonske zveze po slovenskem in nemškem pravnem redu
Barbara Ban, 2019, master's thesis

Abstract: Zakonska zveza je eden izmed temeljnih institutov, ki je urejen na področju družinskega prava in je zelo pomemben za oblikovanje odnosov med ljudmi. Je eden izmed najpomembnejših institutov oz. mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja. V Sloveniji je sklenitev zakonske zveze urejena v Družinskem zakoniku. V Nemčiji ureja sklenitev zakonske zveze Bürgerliches Gesetzbuch. Magistrsko delo v osnovi predstavlja institut sklepanja zakonske zveze, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, zakonske zadržke, ki morajo manjkati in sam postopek ter obliko sklenitve zakonske zveze. Raziskava in preučevanje tematike se razteza na slovensko in nemško zakonodajo in predstavlja primerjalni vidik posamezne ureditve med državama. Zanimiva je ugotovitev, da čeprav spadata v isto pravno družino in obstaja prepričanje, da sta si slovenska in nemška zakonodaja zelo podobni, so določene razlike, kar predstavlja drugačno nacionalno identiteto in miselnost pri zakonodajalcih. V Ustavi Republike Slovenije in v Grundgesetz, je zapisano, da je sklenitev zakonske zveze temeljna človekova pravica vsakega posameznika. Slovenija in Nemčija v nekaterih pogledih podobno obravnavata sklenitev zakonske zveze. Obe državi poznata samo civilno sklenitev zakonske zveze in ne verske. Imata podobne pogoje in zakonske zadržke v naslovu, ampak ne v vsebini. So pa občutne razlike pri starosti za sklepanje zakonske zveze, pri zakonskem zadržku sorodstva in posvojitvi. Slovenija prav tako ne pozna istospolne zakonske zveze. Nemčija je uvedla istospolno zakonsko zvezo oz. » Ehe für alle« (zakonsko zvezo za vse) 1.10.2017. Postopek same sklenitve zakonske zveze si je podoben. Razlika je v tem, kdo ima pristojnost za sklepanje zakonske zveze. V Sloveniji je to več oseb. Družinski zakonik je približal slovensko ureditev nemški ureditvi, nista pa identični. Nemčija ne pozna zakonske prepovedi. Slovenija ne pozna instituta konvalidacije nične zakonske zveze. Slovenska pravna ureditev se počasi približuje nemški pravni ureditvi, ni pa zagotovo, da bo kdaj identična nemški pravni ureditvi. Obe državi spoštujeta in sta podvrženi odločitvam Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišču Evropske unije, se pa spoštuje nacionalna identiteta držav, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi ustavnimi in političnimi strukturami. Slovenija in Nemčija sta različni državi po velikosti, številu prebivalcev, kulturi, mentaliteti ljudi.
Keywords: zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, Družinski zakonik, Bürgerliches Gesetzbuch, Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuche, Nemčija, Slovenija.
Published: 17.09.2019; Views: 36; Downloads: 12
.pdf Full text (896,66 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica