1. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Keywords: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 100; Downloads: 16
 Full text (2,01 MB)
This document has many files! More... |
2. Spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju 2000-2023Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, Eva Konečnik Kotnik, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Dravsko polje predstavlja eno od slovenskih regij z visokim pridelovalnim potencialom, kar je v času, ko je samooskrbnost z zdravo hrano strateškega pomena, izjemno pomembno. Kljub temu pa Dravsko polje predstavlja eno od bolj konfliktnih regij v Sloveniji, saj se tu odvijajo procesi, ki se med seboj izključujejo. Suburbanizacija je z gradnjo posegla tudi na najbolj kakovostna kmetijska območja, zato se delež obdelovalnih površin manjša. V prispevku so analizirani procesi spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju med letoma 2000 in 2023. Prikazane so spremembe kategorij rabe tal na nivoju celotnega Dravskega polja in po katastrskih občinah. Posebej so prikazane tudi smeri spremembe rabe tal in proces ekstenzifikacije. Predstavljeni so procesi sprememb obdelovalnih površin na območjih, ki so izjemnega in zelo velikega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Keywords: Dravsko polje, ekstenzifikacija, pridelovalni potencial
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 167; Downloads: 18
Full text (3,94 MB)
This document has many files! More... |
3. Mentalni zemljevidi Dravskega poljaEva Konečnik Kotnik, Petra Jesenek Bračko, Danijel Ivajnšič, Igor Žiberna, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V poglavju Mentalni zemljevidi Dravskega polja je prikazana raznolikost zaznav in pojmovanj o Dravskem polju na vzorcu učencev in dijakov zaključnih razredov osnovne šole ter gimnazije. Poglavje se osredotoča tudi na nekatere vidike strukturne analize prepoznanih vsebin ter na načine pristopanja k ustvarjanju mentalnih zemljevidov. Potrjena je bila različnost pristopanja k izražanju znanja na mentalnih zemljevidih glede na spol in starost, ne pa tudi glede na lokacijo šole. Tematska analiza vpisov je pokazala, da obstaja določen razkorak med t. i. šolskim znanjem, tudi med znanjem različnih predmetov, ter vsakdanom, kar bi lahko interpretirali tudi kot razkorak med pojmovnim in zaznavnim ali med teorijo in prakso. Temeljna veščina, ki jo želimo razvijati s poukom geografije, to je geografsko mišljenje (vzročna-posledičnost, celostne interpretacije pokrajine, trajnostni vidiki vsebin) je bila izražena v zelo nizkem deležu. Priložnost regionalno-geografskega izobraževanja se kaže v poglabljanju pokrajinskih interpretacij, kar je povezano s kartografsko in jezikovno-izrazno pismenostjo.
Keywords: Dravsko polje, mentalni zemljevidi, zaznave, pojmovanja, pokrajinska interpretacija
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 211; Downloads: 18
Full text (1,26 MB)
This document has many files! More... |
4. Dravsko polje2023, scientific monograph Abstract: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Keywords: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 546; Downloads: 53
Full text (24,61 MB)
This document has many files! More... |
5. Pouk izven učilnice pri naravoslovnih vsebinah v 5. razredu osnovnih šol na Dravskem polju : magistrsko deloDenise Urbanija, 2023, master's thesis Abstract: Pouk izven učilnice je spoznavanje življenjskega okolja, v katerem lahko otrok s svojo domišljijo ustvari podobo okolja v katerem živi, se razvija in pridobiva svoja znanja. Otrokovo raziskovanje pri pouku izven učilnice združuje igro, zagotavlja znanja in samostojno kritično razmišljanje o določeni nalogi. Pri pouku izven učilnice se povečajo otrokova motivacija, radovednost in aktivno sodelovanje. Učitelji se lahko pri izvedbi pouka odločijo za več lokacij, kjer otrokom predstavijo snov na zanimivejši in bolj pristen način. Pouk izven učilnice je vse pogostejši v osnovnih šolah, tako pri nas kot tudi v tujini.
V teoretičnem delu smo predstavili pouk izven učilnice in njegove lastnosti ter predstavili povezanost med poukom izven učilnice in učnim načrtom naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu smo primerjali odgovore učiteljev in učencev na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da učiteljice vse pogosteje izvajajo pouk izven učilnice, saj narava nudi veliko možnosti drugačnega doživljanja učenja in poučevanja. Tudi pri odgovorih učencev se je pokazalo, da z veseljem sodelujejo pri pouku izven učilnice, saj so mnenja, da so bolj sproščeni, si bolje zapomnijo učno snov, se več družijo s svojimi vrstniki in razvijajo socialne veščine.
V praktičnem delu smo predstavili primere naravoslovnih dejavnosti za osnovne šole, ki so sodelovale v naši magistrski nalogi.
Keywords: pouk izven učilnice, Dravsko polje, naravoslovne vsebine, 5. razred
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 438; Downloads: 49
Full text (5,44 MB) |
6. Prispevek k poznavanju prehrane pegaste, Tyto alba, in lesne sove, Strix aluco, na Dravskem poljuJanja Novak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem z metodo analize izbljuvkov analizirala prehrano pegaste in lesne sove na Dravskem polju. Ugotovila sem, da je pegasta sova uplenila 13 različnih vrst malih sesalcev in ptice. Najpogosteje je pegasta sova plenila poljsko voluharico, sledi ji hišna miš. Plenila je še navadno belonogo miš, vrtno rovko, poljsko rovko, ptiče, dimasto miš, rumenogrlo miš, travniško voluharico, gozdno rovko, povodno rovko, črno podgano, velikega voluharja in vrtno voluharico. Medtem, ko je lesna sova na področju Štatenberga uplenila 6 različnih vrst malih sesalcev, ptiče, rake, žabe in hrošče. Lesna sova na področju Drevenika pa 8 različnih vrst sesalcev, ptiče, hrošče, rake in žabe. Pri lesnih sovah je bil najpogosteje uplenjen mali sesalec belonoga miš. Na podlagi najdenih čeljusti v izbljuvkih sem ugotovila razširjenost malih sesalcev na raziskovalnem področju.
Keywords: pegasta sova, lesna sova, sovji izbljuvki, Dravsko polje, prehrana
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 2052; Downloads: 146
Full text (1,24 MB) |
7. Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu HalozMateja Krajnc, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Keywords: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Published in DKUM: 31.08.2016; Views: 1534; Downloads: 144
Full text (5,49 MB) |
8. Prezimovalna ekologija velikega srakoperja, Lanius excubitor (Aves: Laniidae)Dominik Bombek, 2016, master's thesis Abstract: V letih 2000–2013 smo izvedli raziskavo biologije zimske populacije velikega srakoperja (Lanius excubitor), na območju Dravskega in Ptujskega polja. V časovnem oknu 13 let smo opravili 144 terenskih popisov na 12 popisnih območjih (Dravsko in Ptujsko polje smo razdelili na 12 manjših območij). Z uporabo metode štetja na površini (neposredno štetje vseh osebkov ciljne vrste na izbranem območju) smo zabeležili 424 osebkov. V sklopu raziskave smo ugotavljali povezavo med številčnostjo velikih srakoperjev in klimatskimi spremenljivkami, testirali prostorsko avtokorelacijo v številu osebkov med območji, določili zgostitve osebkov, ugotavljali povezavo med velikostjo območja in številom srakoperjev, opisali prehranjevalni habitat, ter analizirali lovne strukture in prehrano velikega srakoperja.
Dobljeni rezultati izkazujejo, da variabilnosti v številu srakoperjev ni mogoče pojasniti s klimatskimi dejavniki. Zgostitve srakoperjev so bile povezane s strukturiranostjo habitata. Na gostoto osebkov je vplivala raba prostora in ne površina prehranjevalnega habitata. Srakoperji so za prehranjevalni habitat izbirali polja s krajinskimi rekviziti (grmi, drevesa, električnimi vodniki itd.). V prehrani so prevladovali vretenčarji. Kmetijsko okoljski ukrepi niso zadostni za dolgoročni obstoj populacije velikega srakoperja.
Keywords: veliki srakoper Lanius excubitor, Dravsko polje, Ptujsko polje, prehrana, dnevna dinamika, lovne strukture, varstvo
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 2004; Downloads: 316
Full text (2,77 MB) |
9. |
10. DEMOGRAFSKA IN ZEMLJIŠKOPOSESTNA PODOBA DRAVSKEGA POLJA V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJAMatjaž Grahornik, 2015, master's thesis Abstract: V nalogi je predstavljena demografska in zemljiškoposestna podoba gospoščin oz. pristav, vasi in krajev na ozemlju večjega dela Dravskega polja iz okoli začetka 17. stoletja pa do sredine 18. stoletja. Glavna pozornost je namenjena obdobju druge polovice 17. stoletja, tj. času, ko so posamezne župnije iz obravnavanega območja začele voditi oziroma je vsaj ohranjenih večje število matičnih knjig. Podatki iz matičnih knjig hoške, slivniške, limbuške, hajdinske in spodnjepolskavske župnije iz tega časa so v navezavi z nekaterimi drugimi pisnimi viri, na primer ohranjenimi urbarji, seznami, zapisniki in popisi, omogočili nastanek vsebinsko zaokroženega magistrskega dela, ki vsebuje nekatera nova demografska, posestna in druga spoznanja.
Keywords: Dravsko polje, Spodnja Štajerska, matične knjige, 17. stoletje.
Published in DKUM: 01.04.2015; Views: 2798; Downloads: 590
Full text (8,15 MB) |
