1. Vpliv države izvora na nakupno vedenjeKatja Kojc, 2024, master's thesis Abstract: Koncept države izvora blagovne znamke se nanaša na državo, ki je najtesneje povezana z blagovno znamko. Ta koncept pomembno vpliva na potrošnikove preference in nakupne odločitve, ki jih oblikujejo dojemanje kakovosti, kulturne povezave in tržne strategije. Zgodovinsko gledano so blagovne znamke že tisočletja vezane na kraj izvora, saj prve oblike znamčenja segajo v čas antičnih civilizacij. Sčasoma se je pomen izvora pri znamčenju razvijal, zlasti v času industrijske revolucije in vzpona množičnega trženja. Danes imajo oznake »made in« ključno vlogo pri potrošnikovem zaznavanju, pogosto so povezane z zaznano kakovostjo in pristnostjo izdelkov. Države ščitijo te označbe, da bi povečale vrednost svojih nacionalnih blagovnih znamk. Poleg tega koncepti, kot sta »halo učinek« in etnocentrizem potrošnikov, dodatno vplivajo na vpliv porekla blagovne znamke na nakupno vedenje. Blagovne znamke in države uporabljajo te zaznave za tržno pozicioniranje in zvestobo potrošnikov.
Keywords: Država izvora, Nakupno vedenje, Etnocentrizem, Halo učinek
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (2,18 MB) |
2. ČEZMEJNO ZAVAROVANJE DOLŽNIKOVIH DENARNIH SREDSTEV V EUEva Škrinjar, 2016, master's thesis/paper Abstract: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017.
V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Keywords: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 2219; Downloads: 293
Full text (1,52 MB) |
3. POMEMBNOST DRŽAVE IZVORA IN ETNOCENTRIZEMKatja Duh, 2015, master's thesis Abstract: Sodoben način življenja, globalizacija, razvoj tehnologije, porast kupne moči, so poleg drugih dejavnikov privedli do tega, da lahko odjemalec izbira med različnimi izdelki. Zato je potrebno dobro vedeti, kaj odjemalec želi, in poznati njegovo vedenje. Ko se odločimo za nakup, smo vključeni v proces odločanja, v katerem poteka mnogo aktivnosti. Med drugim odjemalci zbirajo podatke o izdelkih, med katere sodijo cena, kakovost, prodajni pogoji, garancija in podobno. Pomembna dejavnika sta tudi država izvora in blagovna znamka. Količina in pomembnost podatkov je odvisna od tega, kakšne izdelke odjemalci iščejo. Dejavnik države izvora je bil skozi desetletja preučevan s strani številnih avtorjev, skladno z razvojem pa se pomen tega dejavnika spreminja.
Država izvora in ekonomski etnocentrizem sta na določen način povezana pojma, zato smo v delo zajeli tudi slednjega. Ekonomski etnocentrizem lahko opredelimo kot prepričanje, da je kupovanje uvoženih izdelkov napačno, da škoduje domačemu gospodarstvu in povzroča brezposelnost. Seveda na ta pojav vpliva vrsta različnih predhodnikov, kot sta sociopsihološki in demografski, ter ekonomsko in politično okolje.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili nakupno vedenje in raziskovanje porabnikov, opredelili proces nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Nato smo opredelili državo izvora in podobo države, ter obravnavali blagovno znamko v povezavi z državo izvora. V nadaljevanju smo opredelili ekonomski etnocentrizem, ter njegove predhodnike in posledice. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili instrument za merjenje ekonomskega etnocentrizma, ki smo ga uporabili v raziskavi.
V raziskovalnem delu smo preučevali pomembnost dejavnika države izvora, tudi v primerjavi z blagovno znamko, in pri katerih izdelkih ima dejavnik države izvora močnejši vpliv na nakupno namero. Preverili smo etnocentrično naravnanost slovenskih odjemalcev in primerjali vpliv etnocentrizma z dejansko nakupno namero izbranih izdelkov različnih blagovnih znamk. Na koncu smo preučili še razlike v etnocentrični naravnanosti ciljnih skupin in razlike glede pomembnosti države izvora izdelka med ciljnimi skupinami. V raziskavo smo vključili tri izdelke različnih tehnoloških zahtevnosti, čokolado, obutev in gospodinjski aparat.
Ugotovili smo, da država izvora na splošno ni tako pomemben dejavnik, ki bi vplival na nakupne namere odjemalcev, v primerjavi z ostalimi dejavniki, ki smo jih v delu obravnavali. Prav tako dejavnik države izvora pri visoko tehnoloških izdelkih, v primerjavi s tehnološko manj zahtevnimi izdelki, nima močnejšega vpliva na nakupno namero. Prav tako smo ugotovili, da ima dejavnik države izvora pri domačih izdelkih močnejši vpliv na nakupno namero, dejavnik blagovne znamke pa močnejši vpliv pri tujih izdelkih. Iz tega lahko ugotovimo, da so slovenski odjemalci etnocentrično naravnani. Tudi etnocentrična naravnanost je različna od dejanske pripravljenosti na nakupno namero. V raziskavo smo zajeli tri ciljne skupine, študente, delovno aktivne in upokojence. Ugotovili smo, da je pri teh skupinah pomembnost dejavnika države izvora različna, prav tako pa med skupinami obstajajo razlike v etnocentrični naravnanosti.
Keywords: Nakupno vedenje, država izvora izdelka, podoba države, blagovna znamka, ekonomski etnocentrizem, predhodniki etnocentrizma.
Published in DKUM: 08.09.2015; Views: 2581; Downloads: 247
Full text (1,85 MB) |
4. PREPOZNAVNOST TRŽNE ZNAMKE KUPUJEM SLOVENSKOTanja Tomić, 2013, undergraduate thesis Abstract: Dogajanje na svetovnem živilskem trgu v zadnjih letih je slovensko živilsko in kmetijsko industrijo privedlo do ukrepanja in posvečanja večje pozornosti slovenskemu trgu, slovenskim proizvajalcem in slovenskim potrošnikom. Slednji se dandanes vse bolj zavedajo lastne nacionalne, etične in kulturne identitete, zato je lahko informacija o izvoru izdelka vpliven dejavnik pri nakupni odločitvi, ko imajo potrošniki težave pri izbiri in razlikovanju med poplavo različnih tržnih znamk in izdelkov. Oblikovanje tržnih znamk domačega izvora je postalo element tržnih strategij in način ohranjanja konkurenčne prednosti.
Prvi del diplomskega dela zajema teoretični del o tržnih znamkah, potrošniškem vedenju in marketinški kampanji in tržni znamki Kupujem slovensko. V drugem delu smo analizirali podatke raziskave o prepoznavnosti tržne znamke Kupujem slovensko v nakupnem vedenju slovenskih potrošnikov, kjer smo ugotavljali, kolikšno pozornost slovenski potrošniki namenjajo dejavniku slovenskega izvora pri nakupu ter kakšna je dejanska prepoznavnost tržne znamke Kupujem slovensko, njenih gradnikov ter njene »S« oznake. Rezultati raziskave so izhodišče za nadaljnje fazno udejstvovanje in izvajanje aktivnosti za večjo prepoznavnost in uspešnost tržne znamke Kupujem slovensko.
Keywords: blagovna znamka, tržna znamka, pozicioniranje, država izvora, potrošnikovo vedenje, Kupujem slovensko
Published in DKUM: 25.02.2013; Views: 6358; Downloads: 299
Full text (2,37 MB) |
5. SEDANJOST IN PRIHODNOST IZVRŠITVE SODNIH ODLOČB V EU S POUDARKOM NA BRUSELJSKI UREDBI IBrina Zadravec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava postopek razglasitve izvršljivosti sodnih odločb, izdanih v državi izvora, katerih izvršljivost se zahteva v drugi državi, pri čemer se osredotoča na ureditev v Bruseljski uredbi 1. Opisan in razložen je postopek izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, in ugovori zoper njeno razglasitev izvršljivosti, zajema pa tudi njegovo primerjavo z nekaterimi drugimi pravnimi akti na tem področju, ki obstajajo v zakonodaji EU, kot sta Uredba o evropskem izvršilnem naslovu in Uredba o evropskem plačilnem nalogu. Naloga prav tako prikazuje razvoj in pričakovan napredek Bruseljske uredbe 1 s predlogom BU 1, katerega namen je odprava eksekvature tudi v tem pravnem aktu EU. Določbe pravnih aktov EU avtorica dopolnjuje s prakso Sodišča EU, ki je temeljnega pomena za njihovo razlago.
Keywords: Čezmejna izvršba, razglasitev izvršljivosti, država izvora, država izvršbe, Evropska Unija, ugovor zoper tujo sodno odločbo, načelo kontradiktornosti, odprava eksekvature, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2488; Downloads: 917
Full text (438,75 KB) |
6. ZAMUDNA SODBA KOT EVROPSKI IZVRŠILNI NASLOVVesna Gorenjak, 2010, undergraduate thesis Abstract: Dne 21.01.2005 je začela veljati Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.04.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju UEIN), ki se je začela uporabljati dne 21.10.2005. Gre za revolucionarno novost v sistemu evropskega civilnega prava oziroma na področju mednarodne izvršbe in je odraz dosežene stopnje integracije ES.
Pred sprejetjem UEIN je v ES glede postopka izvršitve tujega izvršilnega naslova (sodne odločbe, sodne poravnave, javne listine) veljalo, da je za učinkovanje tuje sodne odločbe v državi izvršbe potrebno, da država izvršbe dopusti izvršljivost (učinkovanje) tuje sodne odločbe na svojem teritoriju. Pri čezmejni izvršbi torej ločimo t.i. državo izvora (država, v kateri je izvršilni naslov izdan) in t.i. državo izvršbe, v kateri želi upnik opraviti izvršbo na dolžnikovo premoženje na podlagi izvršilnega naslova iz države izvora. Preden se tuj izvršilni naslov v državi izvršbe izvrši, je potrebno izvesti t.i. postopek eksekvature, v katerem se tuj izvršilni naslov razglasi za izvršljivega. V ES je postopek eksekvature urejen v III. Poglavju Uredbe 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I — BU I).
Cilj UEIN je pospešitev postopkov čezmejne izvršbe v državah članicah ES (z izjemo Danske) in njihova pocenitev (10. točka preambule k UEIN). Za največjo oviro pri pocenitvi in pospeševanju čezmejnih izvršilnih postopkov znotraj ES je evropski zakonodajalec štel postopek eksekvature (8. točka preambule k UEIN). Da bi omogočil hitro, enostavno in cenejšo mednarodno izvršbo, je zakonodajalec v UEIN postopek eksekvature odpravil (5. člen UEIN), pristojnost za ponovno omejeno preverjanje sodne odločbe prenesel s sodišča v državi izvršbe na sodišče v državi izvora (6. člen UEIN) ter razloge za nepriznanje tuje sodne odločbe vsebinsko skrčil (6. in 21. člen UEIN). Prostemu pretoku blaga, delovne sile, storitev in kapitala se je pridružil še prost pretok sodnih odločb, kar je v literaturi poimenovano kot peta svoboščina.
Predpostavke za dovolitev čezmejne izvršbe se torej po UEIN več ne preverjajo v postopku eksekvature, ki se po BU I opravi v državi izvršbe, temveč se postopek potrditve kot EIN opravi v državi izvora. Ko se domač izvršilni naslov potrdi kot EIN, ima upnik možnost neposredne izvršbe na dolžnikovo premoženje v katerikoli državi članici z izjemo Danske, ne da bi pri tem moral poprej v vsaki od njih izvesti postopek eksekvature. UEIN torej temelji na načelu države izvora, saj so za preverjanje predpostavk čezmejne izvršbe pristojna domača sodišča (6. člen UEIN) in ne sodišča v državi izvršbe (skozi postopek eksekvature), kar je korenita sprememba v postopku čezmejne izvršbe v ES. Prednosti uvedbe UEIN se torej kažejo predvsem v ugodnostih za upnika, obseg pravnega varstva dolžnika pa se je v primerjavi z BU I zmanjšal, saj je UEIN razloge za zavrnitev čezmejne izvršbe dodatno omejil.
Keywords: evropski izvršilni naslov, nesporni zahtevki, čezmejna izvršba, država izvora, država izvršbe, eksekvatura, priznanje in izvršitev, načelo države izvora, prost pretok sodnih odločb
Published in DKUM: 11.05.2010; Views: 604; Downloads: 13 |
