| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Naravoslovna učna pot ob dvorcu Dornava
Vesna Petek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je nastalo z namenom oblikovati naravoslovno učno pot ob dvorcu Dornava, kjer bi otrokom približali njihovo domačo naravno in kulturno dediščino s pomočjo aktivnega učenja. Otroci se namreč največ naučijo, ko so aktivni in sami raziskujejo okolico. V teoretičnem delu so predstavljeni naravoslovje v zgodnjem otroštvu, pomembnost aktivnega učenja otrok, značilnosti izkustvenega, raziskovalnega in problemskega učenja ter igra v naravnem okolju. Teoretično sta predstavljena tudi dvorec Dornava in njegova okolica. V praktičnem delu je najprej opisana neposredna izvedba v praksi, kjer je podana priprava za vsak dan izvajanja aktivnosti. Podana je tudi predstavitev naravoslovne učne poti ob dvorcu Dornava. Učna pot je ustvarjena s ciljem, da se otrokom omogoči aktivno spoznavanje značilnosti izbranega naravnega okolja z vključevanjem aktivnih didaktičnih metod.
Keywords: naravoslovna učna pot, aktivno učenje otrok, igra v naravnem okolju, predšolski otrok, dvorec Dornava.
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1157; Downloads: 154
.pdf Full text (4,61 MB)

2.
SODOBNI PRISTOPI OBRAVNAVE OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOM
Mojca Lenart, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča. V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, sodobne pristope obravnav oseb z Downovim sindromom in zdravstveno obravnavo otroka z Downovim sindromom. Opisali smo, kaj je Downov sindrom, zakaj nastane in njegove značilnosti. Predstavili smo sodobne procese obravnav, v katere so vključene osebe z Downovim sindromom, ki bivajo v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Raziskovalna metodologija. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. S primarnimi in sekundarnimi viri (z udeležbo na delovni enoti, kjer biva uporabnica, z intervjujem zaposlenih na delovni enoti in empiričnih evidencah, zbranih v dosjejih o primeru) smo izvedli študijo primera. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego deklice z Downovim sindromom. Sodobni pristopi obravnav in programov v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava dekličino življenje približajo življenju, ki ga živijo ljudje, ki teh motenj nimajo. Diskusija in zaključek. Medicinska sestra, ki pri osebah z Downovim sindromom izvaja zdravstveno nego, mora dobro poznati značilnosti tega sindroma in individualne potrebe posameznika. Potrebnega je veliko strokovnega znanja, praktičnih izkušenj, potrpežljivosti, opazovanja in empatije ter sprotnega prilagajanja individualnega načrta potrebam posameznika.
Keywords: Downov sindrom, medicinska sestra, zdravstvena nega, lastnosti otrok, ZUDV Dornava, sodobni pristopi obravnave.
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1963; Downloads: 357
.pdf Full text (827,56 KB)

3.
VREDNOTE ZAPOSLENIH KOT KLJUČNI ELEMENT ORGANIZACIJSKE KULTURE KAKOVOSTI V ZAVODU DORNAVA
Jožica Brenčič, 2014, master's thesis

Abstract: Delo z osebami s posebnimi potrebami se zaradi napredka in razvoja družbe zelo spreminja. Vsi, ki delamo s tako občutljivo populacijo, potrebujemo poleg strokovnega znanja, veščin in izkušenj tudi obilo osebne predanosti delu, ki je v veliki meri pogojena z nivojem osebnih humanističnih vrednot. Vrednote določajo, kaj je pomembno, vredno truda in zaželeno. Sistem vrednot pomembno vpliva na oblikovanje organizacijske kulture, ki je osnova poslanstva in vizije delovne organizacije. Namen: je prikazati najpomembnejše vrednote, katere zaposlenim omogočajo delo z osebami s posebnimi potrebami, kar jim istočasno predstavlja zadovoljstvo z delom. Pojasniti pomen ujemanja osebnih vrednot z vrednotami delovne organizacije, prikazati vrednote, ki v največji meri oblikujejo organizacijsko kulturo in predstaviti zavod Dornava. Metodologija: z analizo strokovne ter znanstvene domače in tuje literature in virov ter pregledom obstoječih raziskav smo pripravili teoretični del naloge. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo, ki zajema zanesljive številčne in statistične meritve na vzorcu, ki ga predstavljajo zaposleni iz vseh delovnih področij zavoda Dornava (n = 217). Kot merski instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. Vprašalnik je delno vsebinsko povzet po klasifikaciji vrednot (Musek, 2000) in internem kodeksu zaposlenih zavoda (2001) ter sestavljen iz petih sklopov: demografskih vprašanj, ugotavljanja prioritetnih vrednot zaposlenih v zavodu, odnosa zaposlenih do uporabnikov storitev zavoda, zadovoljstva zaposlenih, strpnosti v odnosu do uporabnikov in stanj strpnosti med zaposlenimi. Rezultati: ugotavljamo, da je hierarhija vrednot zaposlenih načeloma skladna s hierarhijo vrednot organizacije, kar ugodno vpliva na uresničevanje poslanstva zavoda Dornava kot celote. Raziskava je pokazala, da so zaposleni »s službo na splošno« zadovoljni, najvišje zadovoljstvo jim prinaša sodelovanje med zaposlenimi v celotnem kolektivu. Ocenjujemo, da v zavodu Dornava z vidika vrednot obstaja sorazmerno zdrava organizacijska kultura in klima.
Keywords: Ključne besede: vrednote, organizacijska kultura, kakovost, oseba s posebnimi potrebami, ZUDV Dornava.
Published in DKUM: 02.12.2014; Views: 2431; Downloads: 373
.pdf Full text (1,17 MB)

4.
ATTEMSOVI DVORCI NA ŠTAJERSKEM
Tadeja Ozmec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava rodbino Attems, ki so kot pomembni meceni v času baroka vplivali na nastanek, razvoj in slogovno-adekvatno oblikovanje dvorcev na Štajerskem. V začetku diplomskega dela je predstavljena zgodovina Attemsov, njihov izvor in stik s slovensko Štajersko. Predstavljeni so gradovi, dvorci, ki so prišli v last rodbine. Podrobneje smo se posvetili analizi dvorcev Štatenberg, Dornava in Slovenska Bistrica. Njihova opredelitev temelji na analizi arhitekture, kiparstva in slikarstva v kontekstu celostne umetnine. Opisane so tudi historične, kulturnopolitične, umetnostnogeografske in morfološke specifike, ki so se aplicirale do njihovega nastanka. Spreminjali sta se podoba in funkcionalnost dvorcev, na kar je vplivala menjava lastnikov in njihova odvisnost od družbeno-ekonomskih sprememb. Diplomsko delo zajema zraven teoretičnega dela tudi reprodukcije umetniških del, ki so nastale po naročilih rodbine Attems in dodatno pojasnjujejo njihov vpliv na razvoj slovenske umetnosti. Stilnoanalitična obravnava umetniških del zajema le freske, ki krasijo notranje prostore dvorcev in se skozi ikonografijo dotikajo življenja tedanjih plemičev.
Keywords: plemiška rodbina Attems, rodbina Svetokriški, barok, slovenska Štajerska, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, dvorci, Štatenberg, Dornava, Slovenska Bistrica, kulturni spomenik.
Published in DKUM: 30.10.2014; Views: 2189; Downloads: 387
.pdf Full text (4,17 MB)

5.
URBAR GOSPOSTVA DORNAVA IZ OKROG LETA 1666
Renata Čeh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospostva Dornava iz okrog leta 1666 predstavlja urbar, ki vsebuje popis urbarialnih posesti hkrati z imeni in priimki kmečkih gospodarjev — podložnikov, sogornikov in njihovih obvez v določenih vaseh in vinskih vrhovih. Urbarialna posest zemljiškega gospostva Dornava je obsegala 20 vasi in vinogradniških vrhov s skupno 219 podložniki oz. sogorniki. Prvo osnovno kmečko gospodarsko enoto je predstavljala kmetija — huba. Gospostvo je štelo v petih ravninskih vaseh skupno 65 podložnikov, ki so imeli skupno 80 davčnih oz. obdelovalnih enot (v največji meri so bile to hube). Za uživanje le teh so oddajali naturalne dajatve (kokoši, jajca, kopune, v enem primeru koštruna, predivo, pšenico, oves) in denarne dajatve, predpisane od hube. Drugo gospodarsko enoto in hkrati največji del dornavskega gospostva je predstavljala vinogradniška posest, ki je štela 15 vinorodnih vrhov s 154 sogorniki, ki so imeli skupno 176 vinogradov. Vinograde je gospostvo dalo v zakup po gorskem pravu. Za hasnovanje so bili sogorniki dolžni vsakoletno dajati gornino (mošt in gorninske denariče), ponekod pa je gospostvo pobiralo tudi vinsko desetino. Gospostvo je imelo v svoji lasti dvorne gozdove, dvorni travnik in dvorni vinograd. Hkrati pa je imelo pravico do ribolova v reki Pesnici.
Keywords: urbar 1666, zemljiško gospostvo, gospostvo Dornava, vas, podložnik, huba, gorninska posest, dajatve, mere
Published in DKUM: 07.01.2011; Views: 3244; Downloads: 384
.pdf Full text (2,87 MB)

6.
Življenje družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, vključenimi v Dnevni center Maribor - Organizacijska enota ZUDV Dornava
Janja Kolarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava življenje družin otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v Dnevni center Maribor – organizacijska enota ZUDV Dornava. Družina z otrokom z motnjo v duševnem razvoju se že izhodiščno spopada z drugačnimi težavami, kot se to mora družina z zdravim otrokom. V teoretičnem delu diplomske naloge sta zato najprej opredeljena pojma družina in motnje v duševnem razvoju, nato pa obravnavana tista področja, na katerih se izraža vpliv otrokove motnje: vloga otroka z motnjo v duševnem razvoju znotraj njegove družine, partnerstvo med staršema, položaj sorojencev in interakcija družine s socialnim okoljem. Strokovne pomoči ne potrebuje le otrok z motnjo, temveč vsa družina, zato je poudarek naloge tudi na delu strokovnjakov z družinami. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Izpolnjevalo ga je 19 staršev, katerih otroci so vključeni v Dnevni center Maribor. Ugotovljeno je bilo, da večina anketiranih staršev svoje življenje popolnoma prilagaja otroku z motnjo, kar se, med drugim, odraža tako v zaposlitvi staršev, kot tudi v opravljanju vsakdanjih opravil. Največ informacij o otrokovih motnjah, čeprav po mnenju nekaterih anketirancev prepozno, so starši prejeli s strani zdravniškega osebja. S socialnim okoljem, v katerem se njihova družina nahaja, so starši načeloma zadovoljni. Večina anketiranih staršev ni vključenih v nobeno skupino za pomoč in podporo staršem otrok s posebnimi potrebami, se jih pa veliko druži z drugimi družinami, v katerih so otroci z motnjami.
Keywords: otroci z motnjami v duševnem razvoju, družina otroka z motnjo v duševnem razvoju, stres, Dnevni center Maribor, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Published in DKUM: 29.08.2009; Views: 5545; Downloads: 961
.pdf Full text (1,23 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica