| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji
Tjaša Jager, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji bralca seznani s problematiko razmejitve oseb, ki delo opravljajo v odvisnem delovnem razmerju v relaciji do samozaposlenih oseb, poseben poudarek pa se daje podrejenosti delavca, ki je hkrati tudi temeljni razlikovalni kriterij v odnosu do samozaposlenih. Do delovnopravnega varstva so upravičene le osebe, ki delo opravljajo na temelju pogodbe o zaposlitvi in so v delovnem razmerju. V praksi pa je vse bolj razširjen pojav prikritih delovnih razmerij, v okviru katerih se delo opravlja na temelju raznih pogodb civilnega prava, četudi ima takšno razmerje vse značilnosti delovnega razmerja. Navidezni samozaposleni se predvsem zaradi stanja na trgu dela in posledično slabih možnosti drugih oblik zaposlitve sodnega varstva ne poslužujejo v zadostni meri. Odločanje o obstoju delovnega razmerja pa nedvomno predstavlja izredno kompleksno ter pravno zahtevno vprašanje delovnega prava. Uveljavljanje in dokazovanje obstoja delovnega razmerja je oteženo zaradi nejasnih, nepreglednih in izredno zapletenih pravil glede postopka, še posebej na področju rokov za uveljavljanje sodnega varstva. Področje obravnavane tematike je v slovenski zakonski ureditvi izredno pomanjkljivo urejeno, večino pravil pa je razvila in uveljavila sodna praksa. Sodišča so modernizirala definicijo delovnega razmerja in glede materialnopravnih vprašanj obstoja delovnega razmerja razvila bogato prakso. V sodni praksi so se kot pokazatelji obstoja delovnega razmerja uveljavile določene okoliščine opravljanja dela, ki so pravno relevantne pri odločanju o obstoju delovnega razmerja. Za zagotovitev doslednega spoštovanja delovnopravnih pravil na področju prikritih delovnih razmerjih bi bilo potrebno zakonsko urediti in prilagoditi procesna pravila glede rokov in zahtevkov na področju uveljavljanja obstoja delovnega razmerja, s čimer bi olajšali dostop do sodišča, obenem pa izboljšati inšpekcijsko nadzorstvo.
Keywords: delovno razmerje, domneva obstoja delovnega razmerja, načelo prednosti dejstev, omejitev avtonomije volje, elementi delovnega razmerja, osebna podrejenost, Priporočilo MOD št. 198, prikrito delovno razmerje, samozaposleni.
Published: 03.11.2017; Views: 886; Downloads: 208
.pdf Full text (1,92 MB)

2.
Hedeniemijeva domneva in retrakti produktnih grafov
Alenka Bezjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji del diplomskega dela predstavljata Hedetniemijeva domneva in retrakti grafov. V delu je obravnavan pojem homomorfizmov med grafi, to je preslikava med grafi, ki ohranja povezave, ter kombinatorična struktura direktnih grafovskih produktov. Uvodno poglavje je namenjeno pregledu osnovnih pojmov, ki izhajajo s področja teorije grafov in teorije grup. Nato so bolj podrobno obravnavane preslikave med grafi, kromatično število grafa, retrakt in jedro grafa. V nadaljevanju je predstavljena Hedetniemijeva domneva in njene ekvivalentne trditve. Predstavljena je trditev, ki povezuje retrakt produktnega grafa z osrednjo domnevo.
Keywords: Hedetniemijeva domneva, produktni graf, retrakt grafa, jedro grafa, homomorfizem grafa, kromatično število.
Published: 09.09.2016; Views: 777; Downloads: 53
.pdf Full text (375,99 KB)

3.
DRŽAVNE POMOČI PRI PRIVATIZACIJI JAVNIH PODJETIJ
David Borlinič Gačnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Državne pomoči pomenijo grožnjo delovanju notranjega trga zaradi njihovega vpliva na normalno delovanje trga in vpliva na prost pretok blaga med državami članicami (saj navadno diskriminirajo podjetja iz ostalih držav članic). Prepoved in izjemni primeri združljivosti državnih pomoči so določeni v 107. členu Pogodbe o delovanju Evropske Unije in nekaterih drugih aktih, ki so v kontekstu privatizacije obravnavani v tej diplomski nalogi. Ostala pravila EU o privatizaciji (pravila o prostem pretoku kapitala, pravila o delavskem soupravljanju, pravila o prevzemih) so predstavljena zgolj pregledno. Državne pomoči se torej lahko pojavijo tudi pri privatizaciji javnih podjetij, kadar država nameni določeno gospodarsko prednost, ki lahko izkrivlja tržno konkurenco bodisi kupcu podjetja, bodisi podjetju, ki je predmet privatizacije. Država je pri tržnih transakcijah obvezana k ravnanju v skladu s testom zasebnega podjetnika, ki se v primerih privatizacije prevede v test zasebnega prodajalca, katerega vodilo je vedno doseganje najvišje može kupnine. Neekonomski pogoji na prodajno ceno ne smejo imeti vpliva. Test zasebnega prodajalca se pri privatizaciji javnih podjetij uporablja za ugotavljanje obstoja gospodarske prednosti oz. koristi za prejemnika. Načini, kako država nameni gospodarsko prednost oziroma korist vsaj enemu podjetju so različni. Gospodarsko prednost v višini razlike med doseženo in tržno ceno prodanega podjetja lahko država nameni tako, da določi nekatere pogoje, ki jih zasebnik pri transakcijah te vrste ne bi postavil. Kupec je sicer takšne pogoje pripravljen sprejeti, vendar na račun znižanja kupnine. Razlika med tržno vrednostjo podjetja in doseženo kupnino je državna pomoč. Država lahko pri privatizaciji sprejema nekatere ukrepe v breme javnih sredstev, s katerimi privablja potencialne ponudnike, ki prav tako pomenijo državno pomoč. Problematika državnih pomoči se pri teh ukrepih pojavi, kadar ukrepi niso v skladu s testom zasebnega prodajalca. Evropska Komisija je skozi večletno prakso ustvarila pravila za ugotavljanje obstoja državnih pomoči pri privatizaciji javnih podjetij, ki jih je zbrala v XXIII. Poročilu o politiki konkurence. V poročilu se Komisija opredeljuje do različnih postopkov privatizacije tako, da določa postopke, pri katerih bo domnevala (ne)obstoj državnih pomoči. Kadar bo država prodajala podjetja po postopkih, določenih v poročilu, ne bo obvezana k priglasitvi privatizacije Evropski Komisiji. Rdeča nit diplomske naloge je način postopanja države, da zagotovi aid-free privatizacijo.
Keywords: Državne pomoči, privatizacija, javno podjetje, test zasebnega podjetnika, test zasebnega prodajalca, gospodarska korist, domneva (ne)obstoja pomoči.
Published: 19.04.2016; Views: 1057; Downloads: 205
.pdf Full text (926,28 KB)

4.
Domination game: extremal families of graphs for 3/5-conjectures
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Gašper Košmrlj, Douglas F. Rall, 2013, original scientific article

Abstract: Igralca, Dominator in Zavlačevalka, izmenoma izbirata vozlišča grafa ▫$G$▫, takoda vsako izbrano vozlišče poveča množico do sedaj dominiranih vozlišč. Cilj Dominatorja je končati igro čim hitreje, medtem ko je Zavlačevalkin cilj ravno nasprotno. Igralno dominacijsko število ▫$gamma_g(G)$▫ je skupno število izbranih vozlišč v igri, ko Dominator naredi prvo potezo in oba igralca igrata optimalno. Postavljena je bila domneva [W.B. Kinnersley, D.B. West, R. Zemani, Extremal problems for game domination number, Manuscript, 2012], da velja ▫$gamma_g(G) leq frac{3|V(G)|}{5}$▫ za poljuben graf ▫$G$▫ brez izoliranih vozlišč. V posebnem je domneva odprta tudi, ko je ▫$G$▫ gozd. V tem članku predstavimo konstrukcije, ki nam dajo velike družine dreves, ki dosežejo domnevno mejo ▫$3/5$▫. Leplenje dreves iz nekaterih izmed teh družin napoljuben graf nam da konstrukcijo grafov ▫$G$▫, ki imajo igralno dominacijsko število enako ▫$3|V(G)|/5$▫. Z računalnikom smo poiskali vsa ekstremna drevesa znajveč 20 vozlišči. V posebnem, na 20 vozliščih obstaja natanko deset dreves ▫$T$▫, za katere velja ▫$gamma_g(T) = 12$▫, in vsa pripadajo skonstruiranim družinam.
Keywords: matematika, teorija grafov, dominacijska igra, igralno dominacijsko številko, 3/5-domneva, računalniško iskanje, mathematics, graph theory, domination game, game domination number, 3/5-conjecture, computer search
Published: 10.07.2015; Views: 797; Downloads: 74
URL Link to full text

5.
Vizing's conjecture: a survey and recent results
Boštjan Brešar, Paul Dorbec, Wayne Goddard, Bert L. Hartnell, Michael A. Henning, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2012, review article

Abstract: Vizingova domneva iz leta 1968 trdi, da je dominacijsko število kartezičnega produkta dveh grafov vsaj tako veliko, kot je produkt dominacijskih števil faktorjev. V članku naredimo pregled različnih pristopov k tej osrednji domnevi iz teorije grafovske dominacije. Ob tem dokažemo tudi nekaj novih rezultatov. Tako so na primer pokazane nove lastnosti minimalnega protiprimera, dokazana je tudi nova spodnja meja za produkte grafov brez induciranega ▫$K_{1,3}$▫ s poljubnimi grafi. Skozi celoten članek so obravnavani pripadajoči odprti problemi, vprašanja in sorodne domneve.
Keywords: matematika, teorija grafov, kartezični produkt, dominacija, Vizingova domneva, mathematics, graph theory, Caretesian product, domination, Vizing's conjecture
Published: 10.07.2015; Views: 771; Downloads: 67
URL Link to full text

6.
Vizing's conjecture: a survey and recent results
Boštjan Brešar, Paul Dorbec, Wayne Goddard, Bert L. Hartnell, Michael A. Henning, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2009

Abstract: Vizing's conjecture from 1968 asserts that the domination number of the Cartesian product of two graphs is at least as large as the product of their domination numbers. In this paper we survey the approaches to this central conjecture from domination theory and give some new results along the way. For instance, several new properties of a minimal counterexample to the conjecture are obtained and a lower bound for the domination number is proved for products of claw-free graphs with arbitrary graphs. Open problems, questions and related conjectures are discussed throughout the paper.
Keywords: matematika, teorija grafov, kartezični produkt, dominacija, Vizingova domneva, mathematics, graph theory, Caretesian product, domination, Vizing's conjecture
Published: 10.07.2015; Views: 633; Downloads: 77
URL Link to full text

7.
Fair reception and Vizing's conjecture
Boštjan Brešar, Douglas F. Rall, 2009, original scientific article

Abstract: Vpeljemo koncept poštenega sprejema grafa, ki je povezan z njegovim dominantnim številom. Dokažemo, da za vse grafe, ki imajo pošten sprejem velikosti njihovega dominantnega števila, velja Vizingova domneva o dominantnem številu kartezičnega produkta grafov, s čimer posplošimo dobro znan rezultat Barcalkina in Germana o razstavljivih grafih. S kombiniranjem nav sega koncepta in rezultata Aharonija, Bergerja in Ziva dobimo alternativen dokaz izreka Aharonija in Szaba, ki pravi, da tetivni grafi zadoščajo Vizingovi domnevi. Predstavimo tudi novo neskončno družino grafov, ki zadoščajo Vizingovi domnevi.
Keywords: matematika, teorija grafov, dominacija, kartezični produkt grafov, Vizingova domneva, mathematics, graph theory, domination, Cartesian product of graphs, Vizing's conjecture
Published: 10.07.2015; Views: 695; Downloads: 84
URL Link to full text

8.
Domination game
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2009

Abstract: The domination game played on a graph ▫$G$▫ consists of two players, Dominator and Staller who alternate taking turns choosing a vertex from ▫$G$▫ such that whenever a vertex is chosen the graph in as few steps as possible and Staller wishes to delay the process as much as possible. The game domination number ▫$gamma_g(G)$▫ is the number of vertices chosen when Dominator starts the game and the Staller-start game domination number ▫$gamma'_g(G)$▫ when Staller starts the game. It is proved that for any graph ▫$G$▫, ▫$gamma(G) le gamma_g(G) le 2gamma(G) - 1$▫, and that all possible values can be realized. It is also proved that for any graph ▫$G$▫, ▫$gamma_g(G) - 1 le gamma'_g(G) le gamma_g(G) + 2$▫, and that most of the possibilities for mutual values of ▫$gamma_g(G)$▫ and ▫$gamma'_g(G)$▫ can be realized. A connection with Vizing's conjecture is established and several problems and conjectures stated.
Keywords: teorija grafov, teorija iger, dominantnost, Vizingova domneva, graph theory, game theory, domination, domination game, game domination number, Vizing's conjecture
Published: 10.07.2015; Views: 798; Downloads: 11
URL Link to full text

9.
On integer domination in graphs and Vizing-like problems
Boštjan Brešar, Michael A. Henning, Sandi Klavžar, 2006, original scientific article

Abstract: Nadaljujemo študij ▫${k}$▫-dominantnih funkcij v grafih (ali, kot bomo tudi rekli, celoštevilske dominacije), ki so jo začeli Domke, Hedetniemi, Laskar in Fricke. Za celo število ▫$k ge 1$▫ je funkcija ▫$f: V(G) to {0,1,...,k}$▫, definirana na točkah grafa ▫$G$▫, ▫${k}$▫-dominantna funkcija, če je vsota funkcijskih vrednosti na vsaki zaprti okolici vsaj ▫$k$▫. Teža ▫${k}$▫-dominantne funkcije je vsota funkcijskih vrednosti po vseh točkah. ▫${k}$▫-dominantno število grafa ▫$G$▫ je najmanjša teža ▫${k}$▫-dominantne funkcije na ▫$G$▫. Obravnavamo ▫${k}$▫-dominantno število kartezičnega produkta grafov, predvsem probleme povezane s slavno Vizingovo domnevo. Študirana je tudi povezava med ▫${k}$▫-dominantnim številom in drugimi tipi dominacijskih parametrov.
Keywords: matematika, teorija grafov, ▫${k}$▫-dominantna funkcija, celoštevilska dominacija, Vizingova domneva, kartezični produkt grafov, mathematics, graph theory, ▫${k}$▫-dominating function, integer domination, Vizing's conjecture, Cartesian product
Published: 10.07.2015; Views: 732; Downloads: 52
URL Link to full text

10.
[Theta]-graceful labelings of partial cubes
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, 2006, original scientific article

Abstract: Delne kocke so grafi, ki dopuščajo izometrične vložitve v hiperkocke. V članku so vpeljane ▫$Theta$▫-gracilne označitve delnih kock kot naravna razširitev gracilnih označitev dreves. Pokazano je, da so različni razredi delnih kock ▫$Theta$▫-gracilni, na primer sodi cikli, Fibonaccijeve kocke in (na novo vpeljane) leksikografske podkocke. Kartezični produkt ▫$Theta$▫-gracilnih delnih kock je spet tak in sprašujemo se, ali je morda vsaka delna kocka ▫$Theta$▫-gracilna. Pokazana je povezava med ▫$Theta$▫-gracilnimi označitvami in reprezentacijami celih števil v določenih številskih sistemih. Predlaganih je tudi nekaj smeri za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: matematika, teorija grafov, drevesa, Ringel-Kotzigova domneva, delne kocke, Fibonaccijeve kocke, hiperkocke, mathematics, graph theory, graceful labelings, trees, Ringel-Kotzig conjecture, partial cubes, Fibonacci cubes, hypercubes
Published: 10.07.2015; Views: 545; Downloads: 28
URL Link to full text

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica