1. Obravnava poslovne uspešnosti kot dohodek iz delovnega razmerja s poudarkom na davčnem vidikuAlen Planinšec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za
fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za
davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi
delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za
vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za
poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je
v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta
namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja
pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega
dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne
uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje
obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so
analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve
v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na
drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna
obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se
začnejo od vključno 1. januarja 2017.
Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi
med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem
dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot
dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za
odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova
za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča
Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako
analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved
diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu Keywords: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz
delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za
socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci Published in DKUM: 07.02.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,31 MB) |
2. Davek od dohodka pravnih oseb: primerjava med Slovenijo, Avstrijo in ZDAPija Brglez, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji, Avstriji in ZDA, pri čemer se osredotoča na davek od dohodka pravnih oseb. V nalogi so predstavljene ključne značilnosti obdavčitve, kot so davčne olajšave, stopnje DDPO, vir dohodka in druge. Poleg tega, naloga preučuje tudi vplive, ki jih imajo stopnje davka na gospodarsko rast v državi ter kako se vse tri države razlikujejo med sabo Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev podjetij, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, davčna stopnja, gospodarska rast Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,61 MB) |
3. Dohodkovna in premoženjska neenakost v izbranih državahEva Glavič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dohodkovna in premoženjska neenakost sta kompleksna problema, s katerima se v različnih razsežnostih srečujejo vse države sveta. Gre za družbeni pojav, ki se v državi kaže na različnih ravneh in vpliva na gospodarski razvoj in produktivnost. V diplomskem delu smo analizirali in predstavili gospodarske značilnosti ter dohodkovno in premoženjsko neenakost v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike. Ugotovili smo, da se države kljub svoji visoki razvitosti precej razlikujejo po stopnjah dohodkovne in premoženjske neenakosti. S pomočjo programa EViews 13 smo nato za vse tri države ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo tudi analizirali in preverjali ustreznost njihove specifikacije ter preverjali veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na dohodkovno neenakost v Nemčiji statistično značilno vplivata realna gospodarska rast pred dvema letoma in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. V japonskem modelu smo opazili, da na dohodkovno neenakost statistično značilno vplivajo brezposelnost, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. Na dohodkovno neenakost v Združenih državah Amerike pa statistično značilno vplivajo realna gospodarska rast pred tremi leti, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. Keywords: neenakost, dohodek, premoženje. Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (2,67 MB) |
4. Dohodkovna in premoženjska neenakost v državah nekdanje JugoslavijeLuka Stopinšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ekonomska neenakost je kompleksen problem, ki se pojavlja na globalni ravni. Je pojav, ki se kaže na različnih ravneh družbe in vpliva na gospodarski razvoj ter socialno kohezijo v državah. V našem diplomskem delu smo analizirali ter predstavili gospodarske razmere in različne kazalnike dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Hrvaškem. Ugotovili smo, da se opazovane države med seboj razlikujejo glede na stopnjo razvitosti in gospodarske značilnosti, kar vpliva tudi na raven dohodkov in premoženja v teh državah. S pomočjo programa EViews smo nato za Slovenijo, Srbijo, Severno Makedonijo in Hrvaško ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo nato analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Keywords: Neenakost, dohodek, premoženje. Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 584; Downloads: 197
Full text (2,09 MB) |
5. Univerzalni temeljni dohodek v praksiLara Sitar, 2023, undergraduate thesis Abstract: »The Answer is Blowing in the Wind.« Ti slavni verzi iz pesmi Boba Dylana pravzaprav vsebujejo izjavo, ki je osrednjega pomena za prizadevanja v zvezi z uvedbo UTD. Rešitev obstoječih težav je že v zraku, lahko jo vidimo vsi in lahko se tudi že uporabi.
Mnogo ljudi se dandanes iz meseca v mesec bori za preživetje. Čeprav država nudi podporo v obliki socialnih pomoči, te še vedno ne zadoščajo povsem za posameznikovo osnovno preživetje. Spreminjajo se tudi potrebe po delovni sili, veliko poklicev je postalo stvar preteklosti. Gibljemo se v začaranem krogu, brez novih rešitev ter brez novih idej. Mnogi politiki vidijo rešitev težav v reformiranju socialne ureditve. Mogoče pa je prav UTD tista ključna rešitev, ki jo vsi tako nestrpno čakamo. V Sloveniji je bilo govora o UTD predvsem v času krize covida-19. V tem času je država svojim prebivalcem nudila pomoč v različnih oblikah. Za nekatere lahko rečemo, da so se kar približale UTD.
V diplomski nalogi je UTD predstavljen ne samo z vidika socialne in ekonomske vzdržnosti oziroma upravičenosti, ampak tudi z vidika različnih svetovnonazorskih pogledov na to tematiko. To so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na to, kakšen je odnos družbe in politike do tega vprašanja in v kolikšni meri se pojavlja v resnih razmišljanjih vladajočih struktur ter ne nazadnje tudi v uvajanju pilotnih projektov in različnih oblik socialnih transferjev, od katerih nekateri delno ustrezajo sami definiciji UTD.
V teoretičnem delu diplomske naloge bomo najprej podali definicijo univerzalnega temeljnega dohodka in njegov osnovni namen ter cilje. Na kratko bomo predstavili tudi njegov zgodovinski potek ter opisali njegove različice. S pomočjo stališč strokovnjakov bomo argumentirali njegove prednosti in slabosti. V nadaljevanju pa bomo predstavili še pilotne projekte uvedbe UTD, ki so potekali ali še potekajo v različnih državah. Osredotočili se bomo na štiri od njih, ki jih bomo primerjalno analizirali po izbranih kriterijih. Keywords: univerzalni temeljni dohodek, pilotni projekt, brezpogojnost, socialni sistem, pravičnost Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 441; Downloads: 67
Full text (1,24 MB) |
6. Univerzalni temeljni dohodekLuka Fajfar, Sabina Taškar Beloglavec, 2014, review article Abstract: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oz. praga revščine ne glede na njegov socialni status in ne glede na to, ali je zaposlen ali nezaposlen. Ob teh korenitih spremembah je UTD velikokrat tema, ki vzbuja polemike, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun potencialnih posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive. Keywords: univerzalni temeljni dohodek, krize, finančna kriza, gospodarske krize, trg dela Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 259; Downloads: 0 |
7. Pridobitno ustarjanje igričarskih pretočnih vsebin v živoAlja Gracej, 2022, master's thesis Abstract: Streamanje različnih vsebin v živo je razmeroma nova dejavnost, ki v svetu še ni tako prepoznana – sploh med starejšimi generacijami. Z razumevanjem profitnosti te dejavnosti pa imajo težave tudi mlajše generacije, saj je princip njenega delovanja nov. Gre namreč za dejavnost, kjer občinstvo prostovoljno plačuje streamerju, ki to dejavnost izvaja na spletni platformi, da npr. igra video igre, jih zabava in z njimi komunicira. Za marsikoga se to sliši preveč preprosto in nerealno.
Streamanje je lahko zgolj zabava, lahko pa je tudi resen posel. To je odvisno od tega, kakšne cilje ima streamer pri opravljanju te dejavnosti, kako ga podpre občinstvo, na to pa lahko vplivajo še drugi dejavniki. Ko ta dejavnost postane dobičkonosna jo je potrebno primerno obravnavati, da postopamo v skladu z veljavno davčno zakonodajo določenega območja. Problem pri streamanju je, da je potrebno upoštevati več različnih zakonov iz zelo različnih območij hkrati. Povrhu pa gre za novejšo dejavnost, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno obravnavo. Magistrsko delo preko poglobljenih intervjujev streamerjev predstavlja streamanje v živo kot pridobitno dejavnost. Za področje Slovenije pa obravnava tudi načine, s katerimi se lahko to dejavnost prijavi pri davčnem uradu.
Poleg tega tudi samo streamanje zahteva izvedbo po določenih smernicah in pravilih, ki jih določa platforma za streamanje. K temu jih v nekaterih primerih obvezuje določena zakonodaja, v nekaterih primerih pa se zaradi različnih vzgibov zanje odločajo sami. Streamer mora tako zelo dobro raziskati vse predpise in pravila, da jih lahko razume in upošteva. Tu sta problematični predvsem področji varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, saj so s pojavom interneta prišla tveganja in slabosti, ki jih do takrat niso poznali. Magistrsko delo širše obravnava ukrepe in aktivnosti za varstvo pravic osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine na platformah za streamanje v živo. Keywords: Davčna zakonodaja, osebni dohodek, streamanje v živo, varstvo osebnih podatkov, varstvo pravic intelektualne lastnine Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 898; Downloads: 80
Full text (1,69 MB) |
8. Obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut po ZDoh-2 in primerjalno : magistrsko deloAleksander Ahlin, 2021, master's thesis Abstract: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek.
Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni.
Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih.
Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka.
Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut. Keywords: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 1094; Downloads: 132
Full text (1,02 MB) |
9. Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na KitajskemŽan Kovačič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem. Keywords: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska. Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1361; Downloads: 148
Full text (1,07 MB) |
10. Vpliv mikrokreditov na revščinoTjaša Turk, 2021, undergraduate thesis Abstract: Revščina ter dejavniki, ki na le-to vplivajo so v zadnjih desetletjih tako v ekonomiji, kot tudi v drugih vedah pridobili veliko pozornosti. V diplomskem delu smo preko pregleda empirične evidence o vplivih mikrokreditov na revščino skušali ugotoviti, ali lahko posojanje majhnih vsot finančnih sredstev revnim uvrstimo med pomembnejše dejavnike znižanja stopnje revščine, ki smo ga zabeležili v zadnjih desetletjih. V prvem delu smo se osredotočili predvsem na razloge za pojav mikrokreditov, torej dejavnike, ki ustvarjajo potrebo po aktivnem upravljanju finančnih sredstev ter dejavnike, ki revnim posameznikom in gospodinjstvom onemogočajo dostop do formalnih bančnih storitev ter produktov. Nato smo na podlagi raziskav iz Bangladeša ter Indije, dveh držav z največjim mikrofinančnim sektorjem, skušali ugotoviti ali imajo mikrokrediti pozitiven vpliv na revščino, oziroma posamezne dimenzije revščine in tako revnim posameznikom ter gospodinjstvom pomagajo pri izstopu iz le-te. Ugotovili smo, da so vplivi mikrokreditov na revščino večinoma majhni in zanemarljivi, zato smo se v zaključku osredotočili tudi na morebitne dejavnike, ki bi lahko bili razlog za omejen pomen mikrokreditov pri zniževanju stopnje revščine. Keywords: Mikrokrediti, mikrofinance, revščina, mikrofinančne institucije, dohodek Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 982; Downloads: 56
Full text (1,12 MB) |