| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 27 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
21.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Keywords: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Published: 20.10.2016; Views: 687; Downloads: 109
.pdf Full text (3,63 MB)

22.
Uvajanje digitalizacije v laboratorij z uporabo programa scinoteae
Eva Gider, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje opis in uporabo programa digitalnega laboratorijskega dnevnika sciNote. Namen dela je bil spoznati in preučiti omenjeni program. Gre za programsko opremo, ki znanstvenikom, predvsem tistim, ki delajo v laboratoriju, omogoča hitrejše beleženje, analizo in shranjevanje eksperimentalnih podatkov. V programu oblikujemo projekt, na katerem delamo s projektno skupino. Nastavljamo lahko časovne termine, pustimo sodelavcem sporočila in obvestila ter hitro komuniciramo med seboj. V program lahko vnašamo eksperimentalne podatke direktno ali preko datotek. Shranjujejo se tudi vzorci, laboratorijski inventar ter protokol izvedbe projektov. Kadar izvajamo več podobnih projektov, lahko kopiramo že obstoječi projekt, ter tako pridobimo na času. Program omogoča tudi samodejno generiranje poročila o zaključenem projektu. Program sciNote smo najprej preučili s teoretičnim delom, nato pa spoznanja prenesli v prakso. V diplomskem delu smo v program vnašali podatke, pridobljene pri laboratorijskih vajah, ter raziskovali možnosti, ki jih program omogoča. Program sciNote je v angleškem jeziku, vendar nam to ni predstavljalo ovir, saj je poleg besedila tudi vizualno dobro podkrepljen. Ugotovili smo, da je program enostaven za uporabo, uporabnik pa se nanj hitro privadi ter ga z lahkoto uporablja.
Keywords: digitalizacija laboratorija, programska oprema, program sciNote, digitalni laboratorijski dnevnik
Published: 11.09.2018; Views: 246; Downloads: 47
.pdf Full text (1,72 MB)

23.
Matematični dnevnik v vrtcu
Vesna Kovšček, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Matematični dnevnik v vrtcu so predstavljeni uporabnost in možnosti uporabe matematičnega dnevnika v predšolskem obdobju. Predstavljeni so tudi izsledki nekaterih raziskav o uporabi matematičnega dnevnika pri zgodnjem učenju in poučevanju matematike. Namen praktičnega dela je bil vključiti matematični dnevnik v proces učenja in poučevanja matematičnih vsebin v vrtcu ter nov pristop tudi evalvirati. Pripravili smo matematične naloge za dve različni starosti, in sicer ena iz prvega starostnega obdobja ter druga za drugo starostno obdobje. Otrokom smo preko celega leta zastavljali različne naloge, da so jih reševali oziroma dokumentirali v svoj matematični dnevnik. Matematične dnevnike smo nato analizirali in ugotovili, koliko odstotkov otrok je nalogo opravilo uspešno in koliko neuspešno. Otroci so bili pri večini matematičnih nalog uspešni. Najbolj uspešni so bili pri geometrijskih nalogah, medtem ko je bilo pri aritmetičnih nalogah malo več težav, saj otroci nimajo še trdnega prijema pisala. Analiza matematičnih dnevnikov je pokazala, da so bili otroci iz druge starostne skupine nekoliko bolj uspešni pri nalogah, ki so jih delali v svoj matematični dnevnik.
Keywords: matematika, matematični dnevnik, predšolska vzgoja.
Published: 23.11.2018; Views: 393; Downloads: 66
.pdf Full text (1,58 MB)

24.
Pomen vizualne percepcije na spletni promet spletnega dnevnika
Larisa Fekonja, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na percepcijo obstoječega spletnega dnevnika v namen zvišanja spletnega prometa. Glede na načela in dobre prakse percepcijskega oblikovanja spletnih strani smo omenjeni spletni dnevnik vizualno izboljšali. Glede na izbrane metrike uspešnosti smo nato z orodjem Google Analytics izmerili spletni promet pred in po izboljšavi. Pokazali smo, da imajo percepcijske izboljšave vpliv na sam promet spletnega mesta. V postopku merjenja smo namreč dosegli 45,19 % izboljšanje pri ogledih strani ter 59,24 % izboljšanje pri številu uporabnikov.
Keywords: spletni dnevnik, percepcija, percepcijsko oblikovanje, spletni promet, Google Analytics
Published: 30.01.2019; Views: 352; Downloads: 28
.pdf Full text (5,33 MB)

25.
Primerjalna analiza neverbalne komunikacije voditeljic osrednjih televizijskih informativnih oddaj
Teja Voglar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili primerjalno analizo dveh voditeljic televizijskih dnevno- informativnih oddaj. Analizirali smo neverbalno komunikacijo voditeljice oddaje Dnevnik Televizije Slovenije Elen Batista Štader ter voditeljice oddaje 24UR na POP TV Darje Zgonc. Zanimalo nas je, kakšna so stičišča in razlike neverbalne komunikacije med omenjenima voditeljicama. S pomočjo analize mimike, očesnega stika, zunanjega videza, gestikulacije in proksemike smo ugotovili, da voditeljici pri vodenju oddaje uporabljata podobno neverbalno komunikacijo. Obe z obrazno mimiko sledita povedanemu, skoraj neprestano ohranjata očesni stik s kamero, oblečeni sta v elegantna oblačila, premiki rok niso pretirani, premikanja po prostoru pa je zaznati le malo. Pridobljeni rezultati lahko slu ijo raziskovalcem, ki bi jih v prihodnosti zanimal vpliv neverbalne komunikacije voditeljev, ne samo dnevno-informativnih oddaj, temveč tudi oddaj drugih anrov, saj bodo rezultati naše raziskave lahko osnova za raziskovanje neverbalne komunikacije v drugih oddajah.
Keywords: neverbalna komunikacija, dnevno-informativne oddaje, voditeljica, Dnevnik, 24UR
Published: 08.11.2018; Views: 341; Downloads: 119
.pdf Full text (846,11 KB)

26.
Analiza tehničnih značilnosti večernih dnevno-informativnih oddaj na nacionalni in komercialni televiziji
Miha Šoštarič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je osredotočena na primerjanje tehničnih značilnosti večernih dnevno-informativnih oddaj. Primerjava zajema večerna poročila programov POP TV (24UR), Kanal A (Svet na Kanalu A) in Radiotelevizija Slovenija1 (Dnevnik). Analizirani so tipi kadrov in produkcijske tehnike v analiziranih oddajah, kot so jih videli gledalci v delovnem tednu od 21. 5. 2018 do vključno 25. 5. 2018. Preučevane so kategorije kadrov –uporabljeni plani, koti snemanja, grafike in snemalne tehnike. Ugotovljene so podobnosti in razlike med analiziranimi oddajami, ki so tudi opisane in razložene v sklepu.
Keywords: 24UR, Svet, Dnevnik, dnevno-informativne oddaje, kadri, montaža
Published: 15.01.2019; Views: 642; Downloads: 36
.pdf Full text (1,37 MB)

27.
Samodejna analiza dnevnika transakcij za identifikacijo možnosti optimizacije relacijskega podatkovnega modela
Adel Kovačevič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga predstavlja zasnovo in implementacijo orodja Revertium, ki uporabniku pomaga pri identifikaciji možnosti optimizacije relacijskega podatkovnega modela na podlagi analize dnevnika transakcij obstoječe relacijske podatkovne baze. Raziskali smo relacijski podatkovni model in določene slabosti relacijskih podatkovnih baz ter na podlagi pridobljenega znanja definirali možnosti optimizacije le-teh. Za namen doseganja prej omenjenega smo raziskali povratni inženiring relacijskih podatkovnih baz in določene optimizacijske tehnike, kot sta indeksiranje in denormalizacija. Na podlagi ugotovljenega smo združili vso znanje v celoto – orodje Revertium, ki je rezultat magistrskega dela.
Keywords: relacijski podatkovni model, povratni inženiring, dnevnik transakcij, optimizacija, indeksiranje, denormalizacija
Published: 12.11.2019; Views: 76; Downloads: 19
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica