| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAZVOJ DOKTRINE ''IN HOUSE'' NAROČIL SKOZI PRIZMO ODLOČITEV SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Blaž Podergajs, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Področje javnih naročil sproža številna pravna vprašanja in razprave glede učinkovitega pravnega urejanja. Javna naročila predstavljajo velik del bruto domačega proizvoda , zato bi moral biti pristop k ureditvi tega področja bolj sistematičen in usmerjen k razvoju kakovostne javno naročniške zakonodaje. Vendar je bilo to področje zaradi potreb prilagajanja pravu Evropske unije podvrženo predvsem ad hoc spremembam zakonodaje, ki niso bile naravnane v smeri uporabne in enostavnejše zakonodaje. Kot posledica tega se vse pogosteje srečujemo z netransparentnostjo, prezapletenostjo in korupcijskimi tveganji v postopkih javnega naročanja. Kot eno izmed osrednjih vprašanj v pravu javnih naročil se je tako pojavilo razlikovanje med postopki oddaje javnih naročil, pri katerih je javni razpis obvezen, in postopki oddaje naročil, pri katerih javni razpis ni obvezen. Namen diplomskega dela je predstaviti institut notranjih izvajalcev oziroma doktrino Teckal, ki predstavlja legitimno izjemo od uporabe pravil o javnem naročanju, če so za to izpolnjeni določeni pogoji. Omenjeni institut nima podlage v direktivah s področja javnih naročil, ampak ga je priznalo Sodišče Evropske unije in ga skozi sodno prakso izkristaliziralo. V tej zvezi je najprej obravnavan zakonodajni okvir javnega naročanja, ki ga je oblikoval naš zakonodajalec, in relevantne izjeme s tega področja, pri čemer je nujno obravnavanje direktiv Evropske unije, ki urejajo zadevni sektor. Osrednjega pomena je preučitev in razvoj pogoja organizacijske ter gospodarske odvisnosti notranjega subjekta, ki opredeljujeta ta institut. Čeprav je sodišče v bogati sodni praksi postavilo jasna merila in okvire, ta izjema ni bila dosledno prenesena v nacionalno ureditev in končno tudi v »novo« direktivo, ki bo predmet implementacije v prihodnosti.
Keywords: javno naročilo, izjema od javnega naročanja, doktrina Teckal, in-house naročilo, Direktiva 2014/24/EU
Published: 01.06.2015; Views: 1051; Downloads: 363
.pdf Full text (879,91 KB)

2.
Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ter njen vpliv na spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah - 1
Lara Udovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Velika gospodarska kriza prejšnjega desetletja je bila vzrok marsikatere raziskave razlogov, vzrokov in tudi rešitev za njeno rešitev. Poglobljen vpogled v funkcionalnost zakonodaje finančnih trgov EU je razkril veliko manevrskega prostora za izboljšave. Med ukrepi za stabilizacijo se je z Direktivo 2014/56/EU in Uredbo (EU) št. 537/2014 oblikovala reforma področja revidiranja v EU. V diplomskem seminarju sem preučila cilje Direktive 2014/56/EU v primerjavi z razveljavljeno Direktivo 2006/43/ES in njeno implementacijo v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije. Za namen primerjave različnih načinov implementacije in vzrokov za to, sem preverila tudi spremembe nacionalne zakonodaje države Nemčije.
Keywords: Direktiva 2014/56/EU, revizijska reforma, revizijski trg, zakoniti revizor, revizijska komisija, ZGD – 1
Published: 17.11.2016; Views: 607; Downloads: 96
.pdf Full text (314,54 KB)

3.
CENTRALIZACIJA JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sabina Rajgelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Javna naročila so javni izdatki s katerimi država zadovoljuje javne potrebe. V splošnem, predstavljajo javna naročila blago, storitve in gradnje. V Republiki Sloveniji se nameni za njih skoraj polovico državnega proračuna in je zato pomembno za kaj se ta sredstva porabijo in na kakšen način. Recesija preteklih let je države članice EU še dodatno spodbudila k racionalni porabi javnih sredstev. Eden izmed načinov racionalizacije javne porabe je centralizacija javnega naročanja. Centralizacija javnega naročanja pomeni, da se ustanovi oz. določi osrednji nabavni organ, ki na podlagi ugotovljenih potreb javnih naročnikov izvede postopke javnega naročanja. Na ta način se zmanjša število istovrstnih postopkov javnega naročanja, stroški postopkov, izboljša se organizacija delovnih procesov; najbolj pomemben učinek je zagotovo ta, da se zaradi združevanja naročil, ki pomeni povečano povpraševanje, doseže boljša pozicija pri pogajanjih s ponudniki, kar vpliva na ceno predmeta javnega naročila. Centralizacijo javnega naročanja predvideva tudi Direktiva 2014/24/EU. Republika Slovenija jo je kot članica EU morala implementirati v svoj pravni red do 1. aprila 2016. To je storila s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-3).
Keywords: javna naročila, javni naročniki, postopki javnih naročil, centralizacija javnega naročanja, ZJN-2, ZJNVETPS, ZJN-3, Direktiva 2014/24/EU
Published: 20.09.2016; Views: 705; Downloads: 92
.pdf Full text (468,60 KB)

4.
INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EU
Duško Krbanjević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Keywords: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Published: 02.12.2016; Views: 842; Downloads: 99
.pdf Full text (990,78 KB)

5.
PRIMERJAVA SKUPINSKEGA UVELJAVLJANJA ZAHTEVKOV NA PODROČJU ANTITRUSTA V SLOVENIJI IN ZDRUŽENEM KRALJESTVU
Nataša Mlakar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Področje skupinskega uveljavljanja zahtevkov je pomembno z vidika varstva pravic kolektivnih interesov potrošnikov, saj jim je na ta način omogočeno varstvo njihovih pravic, ki jih drugače posamezno ne bi mogli doseči. Antitrust poleg tega, da prizadene konkurenco na notranjem trgu Evropske unije, povzroča škodo tudi potrošnikom. Posamezniku sicer povzroči majhno škodo, na koncu pa seštevek vseh posameznih škod predstavlja velik dobiček določenim gospodarskim subjektom. Skupinska tožba je tožba, ki jo več posameznikov naperi zoper enega ali več tožencev kot eno tožbo. Skupinsko tožbo pravno ureja Direktiva 2009/22/ES in Zakon o varstvu potrošnikov. Za področje zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava Evropske unije je pomembna Uredba št. 1/2003, ki omogoča posameznikom sklicevanje na protimonopolna pravila pred nacionalnimi sodišči. Vsebina diplomskega dela je osredotočena predvsem na področje skupinske tožbe, ki predstavlja odgovornost za posledice protimonopolnih ravnanj gospodarskih subjektov. Zaradi kršitev konkurenčnega prava je pomembna tudi Direktiva 2014/104/EU, ki ureja nacionalne ureditve odškodninskih tožb. Cilj Direktive je vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja kršitev konkurenčnega prava v zasebnem interesu.
Keywords: zloraba prevladujočega položaja, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, kolektivna odškodninska tožba, skupinska tožba, varstvo potrošnikov, Direktiva 2009/22/ES, Direktiva 2014/104/EU, Uredba št.1/2003, notranji trg EU.
Published: 02.12.2016; Views: 591; Downloads: 40
.pdf Full text (800,57 KB)

6.
Izbrana pravna vprašanja podeljevanja koncesij
Mihael Pojbič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pravo podeljevanja koncesij na ravni EU ni bilo enotno urejeno vse do leta 2014. Praznino ureditve je poskušala krpati praksa Sodišča Evropske unije in napotitev, s strani Komisije preko razlagalnih sporočil, na uporabo temeljnih načel delovanja notranjega trga (načela enakosti, transparentnosti, sorazmernosti, vzajemnega priznavanja). Odsotnost pravilne regulacije je povzročila gospodarsko neučinkovitost, neoptimalno uporabo javnih sredstev in razmah okolja dovzetnega za korupcijo, ki je v končni fazi šibilo notranji trg. Na obzorju je nova ureditev podeljevanja koncesij, ki jo vnaša Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.02.2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb. Pojem koncesij je v slovenskem pravnem redu širši, kot domet Direktive 2014/23/EU. Čeprav je bistvo tega dela predstaviti spremembe in novosti, ki jih ta direktiva vnaša je hkrati enako pomembno poznavanje trenutne ureditve postopka podeljevanja, ki bo predmet sprememb. Za celostno sliko pa je v tem delu predstavljen tudi temeljen pojem koncesije, tako kot ga pozna slovensko pravo in pravo EU.
Keywords: koncesije, Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, koncesijska pogodba, notranji trg, načela notranjega trga
Published: 26.09.2017; Views: 520; Downloads: 123
.pdf Full text (1,12 MB)

7.
Presoja skladnosti avstrijskega pristopa k urejanju instituta napotenih delavcev s pravom EU
Ana Strmšnik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev instituta napotenih delavcev v avstrijski pravni ureditvi v primerjavi z ureditvijo, ki izhaja iz zakonodaje EU. V Avstriji je področje napotenih delavcev urejeno v okviru Zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga (v nadaljevanju: LSD-BG), ki določa pogoje za delo in zaposlitev napotenih delavcev, nadzorne in upravne ukrepe za spremljanje izvrševanja teh pravil ter kazenske sankcije in ostale ukrepe za primere kršitev. Zakon predstavlja implementacijo Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU, ki predstavljata krovna predpisa za ureditev instituta napotenih delavcev v EU. Direktiva 96/71/ES določa splošni regulativni pravni okvir za napotitve znotraj EU, ne usklajuje pa materialne vsebine prisilnih predpisov, ki jih je potrebno za čas napotitve upoštevati v državi gostiteljici. Vsebina prisilnih predpisov se določa v skladu z zakonodajo države gostiteljice. Z namenom presoje, ali je Avstrija pri implementaciji zakondaje EU presegla začrtan okvir, ki izhaja iz prava EU, in pretirano omejila prost pretok storitev med državami članicami ureditev instituta, kot izhaja iz LSD-BG, umestim v širši pravni okvir in ga primerjam z ureditvijo, ki izhaja iz predpisov EU. Institut je v magistrskem delu obravnavan v treh sklopih, ki se medsebojno povezujejo in dopolnjujejo: pravice napotenih delavcev, upravne zahteve in nadzorni ukrepi ter kazenske sankcije in varnostni ukrepi. Ugotavljam, da napotitve predstavljajo zelo kompleksen institut, pri katerem je potrebno za zakonito in korektno izvedbo v praksi dobro poznavanje zakonodaje EU, zakonodaje države sedeža delodajalca in države gostiteljice. Zaradi specifičnih in raznolikih ureditev delovnopravne, socialne in davčne zakonodaje držav članic je področje prepleteno s številnimi pravnimi vprašanji. Ker so pravna pravila, ki jih je potrebno upoštevati za čas napotitve pogosto razdrobljena po številnih pravnih predpisih, nejasna in nedoločna, lahko pri napotitvah nastajajo številne težave. V magistrskem delu zaključujem, da LSD-BG pri implementaciji pravic in pogojev za delo in zaposlitev izhaja iz Direktive 96/71/ES. Pravice, ki se denimo nanašajo na delovni čas, letni dopust ter varnost in zdravje pri delu, so v večji meri na ravni EU harmonizirane, zato do večjih odstopanj pri ureditvah s strani držav članic in spoštovanju pri napotitvi ne bi smelo prihajati. Večina težav se nanaša na določitev sestavin plačila za delo napotenih delavcev, saj ostaja področje določitve koncepta plačila za delo v pristojnosti držav članic. Več vprašanj v zvezi s skladnostjo s pravom EU pa izhaja iz ureditve nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij, ki izhajajo iz LSD-BG. Glede na usmeritve, ki izhajajo iz Direktive 2014/67/EU, se namreč zdi, da številni ukrepi iz LSD-BG, kot so denimo visoke denarne kazni, ukrep plačila varščine in ukrep prekinitve plačevanja, niso sorazmerni cilju, ki ga zasledujejo.
Keywords: Napoteni delavci, napotitev delavcev v Avstrijo, LSD-BG, oviranje prostega pretoka storitev, Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU
Published: 28.03.2018; Views: 527; Downloads: 110
.pdf Full text (859,34 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA SPREJETJA NOVE EVROPSKE ZAKONODAJE NA PODROČJU REVIDIRANJA V SLOVENIJI, NEMČIJI, VELIKI BRITANIJI IN NA SLOVAŠKEM
Tjaša Črnko, 2018, master's thesis

Abstract: Revidiranje je posebna gospodarska dejavnost, ki jo izvajajo za to specializirane gospodarske družbe oziroma posebej za to izobraženi in specializirani posamezniki, ki delujejo bodisi v okviru omenjenih družb bodisi kot samostojni subjekti. Revizorji tako preverjajo in preizkušajo računovodske izkaze gospodarskih družb, ki so zavezane k obvezni reviziji računovodskih izkazov ter tako po opravljeni reviziji podajo mnenje o korektnosti revidiranih računovodskih izkazov. Revizorji z vidika kapitalskega trga igrajo ključno vlogo, saj se delničarji zanašajo na njihove ugotovitve. Z vidika tega zaupanja pa je izrednega pomena, da obstaja regulacija na področju revidiranja. S strani Evropske unije lahko zaznamo prvo večjo regulacijo na področju revidiranja z uvedbo Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Omenjena direktiva je odgovor na finančne škandale, kot so na primer dogajanja v povezavi z družbami Enron, WorldCom in Parmalat, ki so zelo oslabila zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev. Omenjena direktiva daje velik poudarek na etična načela revizorja, kot so na primer nepristranskost, poštenost, zaupnost in podobno, saj lahko le ob upoštevanju teh načel revizor deluje strokovno in neodvisno. Maja 2014 pa sta bila s strani Evropske unije objavljena dva nova dokumenta, ki se nanašata na regulacijo obvezne revizije računovodskih izkazov, to sta Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze in Uredba (EU) 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Nova evropska reforma na področju revidiranja si tako prizadeva povrniti zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev, predvsem pa v revizijska mnenja, ki jih prebirajo vlagatelji. Z novo evropsko zakonodajo naj bi se izboljšala sama kakovost revidiranja, prav tako se z evropsko reformo na področju revidiranja uvajajo strožja pravila glede nadzora nad revizorji, na področju sankcij v primeru kršitev, uvaja se tudi obvezna rotacija revizorjev za vse družbe javnega interesa, strožje pa so opredeljene tudi smernice v zvezi s prepovednimi nerevizijskimi storitvami. Države članice EU so tako morale v roku dveh let implementirati nove evropske predpise na področju revidiranja, v okviru te implementacije pa so lahko izbrale različne načine prenosa le teh v svoje nacionalne zakonodaje, prav tako so nekatere države članice bolj, nekatere pa manj podrobneje opredelile zahteve nove evropske reforme na področju revidiranja. Velik razkorak med državami članicami EU lahko tako opazimo pri predpisanih sankcijah, saj nova evropska zakonodaja na področju revidiranja opredeljuje primere, v katerih se kršitelje sankcionira, ne opredeljuje pa same višine in načine sankcij za kršitve. Podobna razhajanja lahko zasledimo tudi pri sodnem varstvu revizorjev. Slovenija je pri implementaciji nove evropske zakonodaje na področju revizije, gledano z vidika opredelitve in višine sankcij za kršitve, zavzela zelo restriktivno stališče. Sankcije so v Sloveniji precej visoke glede na velikost revizijskega trga, večina revizijskih družb v Sloveniji je majhnih, visoke kazni za kršitve pa lahko zelo ogrozijo njihov obstoj. Majhne revizijske družbe se iz leta v leto srečujejo z upadom družb, ki so zavezane k reviziji, iz tega naslova pa si, da bi obdržale svoje naročnike oziroma pridobile še kakšnega novega naročnika, majhne revizijske družbe med sabo konkurirajo s ceno. Z vidika sodnega varstva pa je slovenski zakonodajalec zavzel zelo ohlapno stališče, ta namreč ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva revizorjev in revizijskih družb, saj ne predvideva dvostopenjskega organa odločanja o kršitvah.
Keywords: revidiranje, Direktiva 2014/56/EU, Uredba (EU) 537/2014, ZRev-3, sankcije, sodno varstvo, rotacija revizorjev, nerevizijske storitve, nova evropska zakonodaja.
Published: 06.07.2018; Views: 244; Downloads: 73
.pdf Full text (1,50 MB)

9.
Izkazovanje korporativne družbene odgovornosti skozi razkrivanje nefinančnih informacij v letnih poročilih izbranih podjetij
Katja Žišt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt je vsebinsko razdeljen na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu sem predstavila koncept korporativne družbene odgovornosti in njeno delitev po Carollu. V nadaljevanju sem predstavila novosti, ki jih je Direktiva 2014/95/EU sprejela na področju nefinančnega poročanja v poslovnih poročilih določenih podjetij in implementacijo zahtev Direktive 2014/95/EU v slovenski pravni red. V Raziskovalnem delu naloge sem na podlagi indikatorjev družbene odgovornosti preučila razkritja nefinančnih informacijah sedmih naključno izbranih podjetij. Vsa poročila so bila pripravljena za poslovno leto 2018. Omejila sem se samo na nefinančna razkritja, ki so jih podjetja, skladno z 70. členom ZGD-1, dolžna razkriti v Izjavi o nefinančnem poslovanju. Med drugim sem analizirala tudi skladnost izjave o upravljanju in politike raznolikosti podjetij z zakonskimi zahtevami 5.odstavka 70.člena ZGD-1. V raziskovalnem delu sem za namen analize izbrala letna poročila naslednjih podjetij: DARS d.d., Impol d.d., Krka d.d., Mercator d.d., Petrol d.d., Pošta Slovenije d.o.o. in Unior d.d.
Keywords: Direktiva 2014/95/EU, nefinančne informacije, poročanje, korporativna družbena odgovornost, izjava o nefinančnem poslovanju, izjava o upravljanju, politika raznolikosti
Published: 11.12.2019; Views: 107; Downloads: 38
.pdf Full text (1,73 MB)

10.
Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij
Ksenija Vidovič, 2019, master's thesis

Abstract: Podjetje mora biti sposobno ustvariti in vzdrževati primerno ravnovesje med poslovnimi potrebami, potrebami različnih interesentov podjetja in naravnim okoljem, v katerem deluje. Poseči moremo daleč v zgodovino, ko so se začela prizadevanja in ozaveščanja človeške družbe o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Sprva so se podjetja temu upirala, kasneje so v teoriji dojela, da pri družbeni odgovornosti gre za dobrobit družbe, ki je etično pravilna, šele čez čas pa so podjetja teorijo prenesla v prakso in začela družbeno odgovornost tudi uresničevati. Korak dlje sta v letu 2014 stopila Evropski parlament in Evropska komisija z Direktivo 2014/95/EU, ki je nastala s prepričanjem, da je treba povzdigniti preglednost informacij o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah. Direktiva (kakor tudi nacionalni okviri) je pozvala podjetja, da v okviru letnega poročila ali samostojnega poročila pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, in sicer prvič v letu 2018 za poslovno leto 2017. Gre za pomembna nefinančna razkritja, ki morajo zadovoljiti potrebe po informacijah vlagateljem, zaposlenim, kupcem in drugim zainteresiranim stranem. Podjetja morajo zagotoviti preprost dostop do nefinančnih informacij o njihovem vplivu na okolje in družbo. Evropska komisija je izdala tudi nezavezujoče smernice, ki podjetje usmerijo k najpomembnejšim nefinančnim informacijam, kot so: poslovni model, politike in strategije podjetja, sektorska, okoljska in kadrovska vprašanja, spoštovanje človekovih pravic, zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, nefinančni kazalniki uspešnosti, osrednja tveganja in politika raznolikosti. Podjetju so letno poročilo in druga javno objavljena poročila osrednje sredstvo za razkritje nefinančne uspešnosti svojim zainteresiranim stranem. Z namenom ugotovitve, ali podjetja v Sloveniji upoštevajo zakonodajni okvir, katere tematske sklope v okviru izjav o nefinančnem poslovanju poročajo in kaj poročajo, smo v empiričnem delu naredili pregled izjav desetih podjetij, in sicer za poslovno leto 2018. Prišli smo do ugotovitve, da so vsa izbrana podjetja vključila potrebne nefinančne podatke v svoje letno poročilo oziroma eno podjetje v poročilo o trajnostnem razvoju. Ker so smernice nezavezujoče, so podjetja poročala različno podrobno, tematske sklope si podjetja različno razlagajo, zato prihaja do razlik v poročanju, razlika je tudi v tem, ali podjetje vključi vse tematske sklope neposredno v izjavo o nefinančnem poslovanju ali pa so določena razkritja v drugih delih letnega poročila. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali so podjetja že pred zakonom poročala nefinančne informacije. Za vsa izbrana podjetja lahko trdimo, da so že v letu 2017 za poslovno leto 2016 poročala o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah, ki so tudi v vseh poročilih najpodrobneje predstavljene. Ker se podjetja lahko sama odločijo, po kateri metodologiji bodo poročala, smo se osredotočili tudi na metodologiji GRI in ISO 26000 ter pri izbranih podjetjih preverili, ali so uporabili katero od teh dveh metodologij. Skozi magistrsko delo smo želeli prikazati, da naj podjetjem ne bo razkritje nefinančnih informacij zgolj nujno zakonodajno zlo, ampak da s tem pomagajo svojim zainteresiranim stranem, da boljše razumejo njihovo dejavnost ter dobijo celoten vpogled v rezultate svojega poslovanja.
Keywords: izjava o nefinančnem poslovanju, Direktiva 2014/95/EU, Zakon o gospodarskih družbah 70. c člen, obvezna nefinančna razkritja, družbena odgovornost
Published: 24.10.2019; Views: 135; Downloads: 44
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica