1. Implementacija Direktive 2019/2121 glede čezmejnih združitev gospodarskih družb v Sloveniji in Združenem kraljestvu : magistrsko deloPetra Zupančič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava implementacijo določb Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 (v nadaljevanju: Direktiva 2017/1132) na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v dveh državah članicah Evropske unije – Združenem kraljestvu in Sloveniji. Združitev delniških družb v isti državi članici je na ravni Evropske unije najprej uredila Tretja direktiva, zato je to področje bilo v državah članicah že vrsto let usklajeno. Čezmejne združitve, torej združitve družb iz različnih držav članic pa je podrobneje uredila Deseta direktiva, ki je bila kasneje kodificirana v določbe Direktive 2017/1132. S sprejemom Desete direktive je Evropska unija želela omogočiti družbam, da se čezmejno združujejo na urejen, učinkovit in primeren način, tako da bi se ob tem zaščitilo najbolj prizadete deležnike kot so zaposleni, upniki in imetniki deležev. Navkljub temu se je v praksi izkazalo, da zaradi različnih implementacij določb Tretje in Desete direktive v nacionalne pravne rede držav članic, varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov, ni bilo vedno ustrezno zagotovljeno. S sprejetjem Direktive (EU) 2019/2121 z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (v nadaljevanju: Direktiva 2019/2121) je na področju čezmejnih združitev prišlo do harmonizacije in uskladitve materialnih pravil za zaščito upnikov, zaposlenih in imetnikov deležev, s čimer se zagotavlja tudi večja pravna varnost pri čezmejnih preoblikovanjih gospodarskih družb. V osrednjem delu magistrske naloge je najprej predstavljena okvirna vsebina Direktive 2019/2121. Temu po posameznih večjih tematskih sklopih sledi sistematična predstavitev obstoječe ureditve postopka čezmejne združitve gospodarskih subjektov po določbah kodificirane Direktive 2017/1132, vključno s prikazom implementacije le te v Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Na koncu vsakega zaključenega tematskega sklopa sledi še predstavitev predvidene implementacije Direktive 2019/2121 na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v slovenski pravni red. Nazadnje pa je po enakem sistemu predstavljena primerjalno pravna analiza implementacije določb Direktive 2017/1132 v zakonodajno ureditev v Združenem kraljestvu, temu dodana pa eventualna implementacija Direktive 2019/2121 s področja čezmejnih združitev gospodarskih družb v njihov nacionalni pravni red. Avtorica je v delu ugotovila, da implementacija Direktive 2019/2121 v slovenski ZGD-1 ne bo vnesla večjih sprememb, saj v nasprotju z nekaterimi državami članicami, je varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov v postopkih čezmejnih združitev gospodarskih družb, že sedaj ustrezno zagotovljeno. V kolikor bi Združeno kraljestvo implementiralo določbe Direktive 2019/2121 v nacionalni pravni red, bi na področju čezmejnih združitev, bile potrebne znatne modifikacije, saj je trenutno varstvo interesov upnikov in imetnikov deležev neučinkovito in neskladno s standardi Evropske unije.
Keywords: čezmejne združitve gospodarskih družb, Direktiva (EU) 2011/35, Direktiva (EU) 2005/56, Direktiva 2017/1132, Direktiva (EU) 2019/2121, ZGD-1.
Published in DKUM: 28.01.2021; Views: 1917; Downloads: 442
 Full text (584,49 KB) |
2. Primerjava sistemov zdravstvenega zavarovanja med Slovenijo in Hrvaško na področju zobozdravstvaMaja Prohart, 2017, master's thesis/paper Abstract: Največjo vrednoto vsakega posameznika predstavlja zdravje, posameznikova pravica do zdravja pa je relativna. Čeprav je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, nosi določeno odgovornost tudi država, kar pomeni, da mora poskrbeti za socialno varnost in zdravstveno zavarovanje svojih prebivalcev. Pravila, ki ju zagotavljajo, se zaradi prilagajanja razmeram nenehno spreminjajo.
Dokler ne zbolimo ali se poškodujemo, niti ne pomislimo na zdravstveno zavarovanje, ki nam v teh trenutkih daje varnost. V primeru urejenega zdravstvenega zavarovanja nas ne bo skrbelo, kako bomo poravnali račun zdravstvene oskrbe.
V magistrskem delu je po zgodovinskem pregledu predstavljen sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in na Hrvaškem. Posebno poglavje je namenjeno primerjavi zobozdravstvenih storitev med Slovenijo in Hrvaško.
Ob nastajanju magistrskega dela je bilo ugotovljeno, da ni večjih razlik v delovanju zdravstvenih sistemov v izbranih državah. Velike razlike se pojavljajo v cenah, kar je posledica gospodarskega položaja in standarda v posamezni državi.
Keywords: Zdravstveno zavarovanje, sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, sistem zdravstvenega zavarovanja na Hrvaškem, Direktiva 2011/24/EU, cene zobozdravstvenih storitev.
Published in DKUM: 07.07.2017; Views: 1424; Downloads: 183
Full text (479,74 KB) |
3. Pogoji za pridobitev statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite po pravu Evropske unijeŠpela Šimenc, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga natančneje obravnava Direktivo 2011/95/EU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev in oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, t.i. Kvalifikacijska direktiva.
Slednja je izjemnega pomena z vidika skupnega evropskega azilnega sistema, saj je prvi naddržavni instrument, ki hkrati ureja zaščito beguncev in zaščito oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite. Njen namen je predvsem prispevati k nadaljnji uskladitvi nacionalnih pravnih pravil držav članic iz tega področja, zvišati standarde zaščite ter odpraviti nejasnosti in dvoumnosti njene predhodnice, tj. Direktive 2004/83/ES.
V nalogi je predstavljena vsebinska ureditev Direktive 2011/95/EU, s poudarkom na posameznih členih, ki so bili oziroma niso bili spremenjeni v postopku prenovitve Direktive 2004/83/ES.
Keywords: Direktiva 2011/95/EU, mednarodna zaščita, begunec, subsidiarna zaščita
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2446; Downloads: 169
Full text (699,91 KB) |
4. Zahteve EU glede varstva potrošnikov in ranljivih odjemalcev na področju notranjega energetskega trgaNeli Žagar, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo predstavljena ureditev varstva potrošnikov in varstva ranljivih odjemalcev na področju notranjega energetskega trga, ki ga gospodinjskim odjemalcem in ranljivim odjemalcem zagotavljata zakonodaja EU in Energetski zakon. Naloga je namenjena prikazu pravne ureditve tako na nivoju EU kot tudi v Republiki Sloveniji. Potrošniki na notranjem energetskem trgu zaradi pomanjkanja znanja in informacij sodijo med najšibkejše udeležence na tem trgu in zato potrebujejo posebno varstvo. Varstvo potrošnikov se nenehno razvija in spreminja, saj potrošnik nima vseh relevantnih informacij, težko sledi spremembam, ni vedno dovolj seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi in jih zato tudi ne more ali ne more dovolj učinkovito uveljavljati. Po vstopu Slovenije v EU je slovenski potrošnik postal tudi udeleženec notranjega trga EU, ki obsega območje brez notranjih meja. Danes je za varstvo potrošnikov v Evropi značilna pristojnost EU, ki s svojo pravno ureditvijo (predvsem direktivami in uredbami) postopoma spreminja nacionalno zakonodajo. Direktive pa pravic potrošnikov ne urejajo celovito, temveč urejajo le posamezna področja, ki so bolj ali manj izpostavljena in urejajo razmerja med podjetji in potrošniki. Evropa si prizadeva zagotoviti trajnostno, zanesljivo in cenovno ugodno oziroma potrošnikom dostopno energijo za vse odjemalce v EU. Te dolgoročne cilje pa je mogoče doseči s tesnejšo povezavo celotne EU, saj odločitve ene države članice lahko vplivajo na vse potrošnike v EU. EU v primerjavi s preteklimi obdobji posveča zelo veliko pozornost prav varstvu, varuje ranljive skupine odjemalcev, krepi moč in neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, ki imajo tudi pooblastila, da kršitelje ustrezno sankcionirajo ter uvajajo jasne in predvsem potrošnikom razumljive račune.
Keywords: potrošnik, varstvo potrošnikov, ranljivi odjemalec, notranji energetski trg, energetsko pravo, električna energija, zemeljski plin, spori, Direktiva 2009/73/ES, Direktiva 2009/72/ES, varstvo potrošnikov v EU, Direktiva 2011/83/EU
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1590; Downloads: 260
Full text (2,12 MB) |
5. EKONOMSKI UČINKI DIREKTIVE EU O UVELJAVLJANJU PRAVIC PACIENTOV PRI ČEZMEJNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVUMartina Copot, 2016, master's thesis Abstract: Zdravstveni sistem je pomemben del socialne varnosti in ima več funkcij, in sicer financiranje, pobiranje prihodkov, združevanje skladov, nabava, opravljanje zdravstvenih storitev, generiranje virov in skrbništvo. Del evropskih držav ima javno financiran nacionalni zdravstveni sistem, drugi del držav pa je razvil mešani sistem zdravstvenega zavarovanja z javnim in zasebnim zdravstvenim zavarovanjem. Evropska unija, države Evropskega gospodarskega prostora in Švica uporabljajo skupna pravila za zaščito socialnih pravic med gibanjem in delom ljudi v Evropi. Pomembna dejavnika stabilnosti zdravstvenega sistema sta tudi uvoz in izvoz zdravstvenih storitev. Obstaja šibka korelacija med celotnimi izdatki za zdravstvo na prebivalca in deležem uvoza zdravstvenih storitev v celotnih izdatkih za zdravstvo. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je odziv na več sodb Sodišča Evropske unije. Državljani EU so dobili pravico do načrtovanega zdravstvenega varstva za določene storitve brez predhodne odobritve. Zaradi Direktive se povečuje število zahtevkov za povračilo in stroški za načrtovano čezmejno zdravstveno varstvo, čeprav ostajajo sorazmerno nizki in bodo imeli majhen vpliv na stabilnost zdravstvenega sistema. Direktiva prinaša možnosti za dodatne zaslužke slovenskih ponudnikov zdravstvenih storitev, razvoj medicinskega turizma in nove produkte zasebnih zavarovalnic.
Keywords: Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistem, zdravstveno zavarovanje, čezmejno zdravstveno varstvo
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1983; Downloads: 206
Full text (1,37 MB) |
6. SOCIALNE PRAVICE ŠTUDENTOV, KI ŠTUDIRAJO V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJESaša Alibegović, 2015, undergraduate thesis Abstract: Socialne ugodnosti študenta se razlikujejo glede na status, ki ga ima po pravu Evropske Unije. Delavec, kot ekonomsko aktivna oseba ima pravico do enakih prejemkov socialne varnosti in ostalih socialnih ugodnosti kot državljani države gostiteljice. Te pravice se nanašajo na bolniško nadomestilo in materinstvo (zdravstveno oskrbo in denarne prejemke), ugodnosti za starostnike, vdovske pokojnine, prejemke za primer nesreče pri delu, poklicne bolezni, smrti in brezposelnosti, invalidnine ter družinske dodatke. Prav tako ima delavec migrant na podlagi enakih pravic in pod enakimi pogoji dostop do usposabljanja v poklicnih šolah in centrih za prekvalifikacijo, pod kar pa spadata tudi visokošolsko in univerzitetno izobraževanje. Delavcem, samozaposlenim osebam, osebam, ki ohranijo takšen status in članom njihovih družin je država članica dolžna dodeliti tudi pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila.
Otrok ekonomsko aktivne osebe je, enako kot delavec, upravičen do enakega obravnavanja z domačimi državljani, kar vključuje tudi socialne ugodnosti, ki olajšujejo izobraževanje (štipendije in posojila za kritje šolnin oz. stroškov vzdrževanja).
Študenti, kot ekonomsko neaktivne osebe pa morajo, v kolikor želijo prebivati v drugi državi članici v obdobju daljšem od treh mesecev izpolnjevati dva pogoja. Imeti morajo zadostna sredstva (zase in za svoje družinske člane), da ne postanejo breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, poleg tega pa morajo v državi članici gostiteljici imeti urejeno tudi celovito zavarovalno kritje za primer bolezni. Do pridobitve pravice državljana do stalnega prebivališča (ta se lahko zahteva po petih letih neprekinjenega bivanja v državi članici gostiteljici) je od države članice odvisno ali bo ekonomsko neaktivnemu državljanu Unije, ki ni njen državljan dodelila pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Za kritje stroškov študentov za vzdrževanje je upravičeno, da država članica tako pomoč dodeli le tistim študentom, ki so izkazali določeno stopnjo vključitve v družbo te države.
Keywords: socialne ugodnosti, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, šolnine, štipendije, študentska posojila, Evropska unija, sodna praksa, Uredba 492/2011, Direktiva 2004/38
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 3358; Downloads: 108
Full text (909,34 KB) |
7. Pravice evropskih bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v EU : na poti k enotnemu zdravstvenemu območjuJanja Hojnik, 2012, review article Abstract: Prispevek obravnava pravice evropskih pacientov na področju čezmejnega zdravljenja. Izpostavlja omejene pristojnosti EU na področju javnega zdravja, ki je tako pretežno pridržano državam članicam, in pojasnuje, kako je navkljubtemu Sodišče EU uspelo razlagati ekonomske svoboščine notranjega trga EU na ta način, da je priznalo pravice evropskih pacientov iz prava EU. V tem pogledu je zlasti velikega pomena njegova odločitev v zadevi Decker in Kohll iz leta 1998, v kateri je Sodišče EU vzpostavilo alternativni postopek, po katerem so pacienti, ki so bili deležni zdravljenja v drugi državi članici EU brez predhodne odobritve, postali upravičeni zahtevati povračilo stroškov v domači državi zavarovanja. Na tej osnovi prispevek analizira nedavno sprejeto Direktivo 2011/24/EU, ki uzakonja pravico pacientov do zdravljenja v drugih državah članicah EU ter do povrnitve stroškov le-tega iz njihovega zdravstvenega sistema v domači državi. Gre za direktivo, ki vzpostavlja kompromis med zgodovinsko razdrobljenostjo nacionalnih zdravstvenih sistemov in naraščajočimi pravicami državljanov EU iz postega pretoka storitev. Prispevek zaključuje, da se preko sodne prakse Sodišča EU in Direktive 2011/24/EU približujemo viziji ustanovnih očetov EU o enotnem zdravstvenem območju EU, vendar pa popolna uresničitev ni mogoča zaradi razlik med socialnimi sistemi držav članic.
Keywords: zdravljenje, zdravstveno varstvo, prosti pretok storitev, pravice pacientov, procesne garancije, povrnitev stroškov, Evropska unija, Direktiva 2011/24/EU
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2517; Downloads: 154
Full text (113,56 KB)
This document has many files! More... |
8. (NE)UČINKOVITOST PODALJŠANJA PRAVIC GLASBENIH IZVAJALCEVTeja Letonja, 2014, undergraduate thesis Abstract: Trajanje pravic glasbenih izvajalcev je na ravni EU harmonizirano, kar pomeni, da je v tem aspektu avtonomija držav članic EU omejena. Diplomsko delo obravnava Direktivo 2011/77/EU, ki podaljšuje trajanje varstva pravic izvajalcev na fonogramih s 50 na 70 let, pri čemer analizira vprašanje učinkovitosti takšnega podaljšanja pravic.
Diplomsko delo izpostavlja, da je v zvezi s tem treba po eni strani najti ravnovesje med podeljevanjem pravic posameznikom in javnim interesom, po drugi strani pa je treba izpostaviti razmejitev med pravnim položajem in praktičnim uresničevanjem pravic glasbenih izvajalcev ter proizvajalcev fonogramov.
Problematika, ki izhaja iz tega, je v praksi obsežna, vendar ji pravo posveča premalo pozornosti ali pa sprejema ukrepe, ki so glede na naravo glasbene industrije in vpliv tehnološkega napredka nanjo prepočasni ali premalo učinkoviti.
Kljub alternativnim možnostim glasbenih izvajalcev za ohranjanje svojih pravic in novim klavzulam za izboljšanje njihovega pravnega položaja ima pravo tako na mednarodni ravni, ravni EU ter nacionalni ravni vrsto pravnih možnosti, s katerimi bi se lahko stanje v okviru obravnavane tematike izboljšalo.
Keywords: sorodne pravice, glasbeni izvajalci, proizvajalci fonogramov, Direktiva 2011/77/EU, podaljšanje pravic, glasbena industrija
Published in DKUM: 05.08.2014; Views: 1306; Downloads: 106
Full text (680,18 KB) |
9. HORIZONTALNI PRISTOP K UREJANJU VARSTVA POTROŠNIKOV V EVROPSKI UNIJIMarijana Verbek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Varstvo potrošnikov v Evropski uniji je področje, ki je v zadnjih nekaj letih predmet številnih razprav. Vedno bolj postaja jasno, da je potrošniški notranji trg še vedno v veliki meri neizkoriščen. Razlogi, zakaj je temu tako, so številni in različni. Med poglavitnimi pa so vsekakor različna nacionalna pravila za varstvo potrošnikov, ki so jih proizvajalci in ponudniki storitev dolžni upoštevati. K odpravi tega problema bo delno pripomogla v letu 2011 sprejeta Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov (direktiva) in tako omogočila lažje delovanje potrošniškega notranjega trga.
V diplomski nalogi obravnavam nov, horizontalni pristop k urejanju varstva potrošnikov v EU. Po dosedanji ureditvi je bila posamezna oziroma specifična problematika s tega področja urejena v ločeni direktivi. Začetek pregleda potrošniškega pravnega reda, v letu 2004, se je pričel obetavno, saj je vključeval kar osem direktiv, kar je nakazovalo na celovito ureditev tega področja. Predlog Direktive o pravicah potrošnikov pa je pokazal, da bo nova direktiva zajela le štiri direktive in da obseg urejanja ne bo tako celovit, kot je bilo sprva predvideno.
Prav tako se z novo direktivo spreminja tudi pristop k harmonizaciji tega področja. Gre za prehod s t.i. minimalne harmonizacije, v okviru katere lahko države članice vprašanja, ki jih ureja direktiva, uredijo tudi strožje, k maksimalni harmonizaciji, kjer odmiki niso dovoljeni. Minimalna harmonizacija je povzročila razdrobljenost notranjega trga na 27 različnih ureditev, kar povzroča težave tako potrošnikom, kot tudi proizvajalcem in prodajalcem. Z maksimalno harmonizacijo naj bi bila ta razdrobljenost odpravljena.
Keywords: varstvo potrošnikov v EU, horizontalni pristop, minimalna harmonizacija, maksimalna harmonizacija, Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov.
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2600; Downloads: 358
Full text (917,73 KB) |
10. Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvuZlatka Markovič, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom 'Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu' seznanja z novim obsegom in vsebino pravic pacientov držav članic Evropske unije, ki jih v zdravstvenih sistemih držav članic uvaja nedolgo sprejeta Direktiva 2011/24/EU. Direktiva, ki je komaj začela veljati, in rok za implementacijo katere se bo iztekel 25.10.2013, predstavlja prvo pravo dejanje zakonodajalca Evropske unije za poenotenje zdravstvenega varstva v državah članicah. Ugotovljeno je bilo, da se znotraj Evropske unije zdravstveni sistemi držav članic preveč razlikujejo in da prihaja zaradi tega do neenakopravnosti pravic pacientov iz različnih držav članic, zato se zdi sprejem navedene direktive nujen in ustrezen.
Temelj diplomskega dela predstavljajo vsebinske določbe direktive, ki paciente in njihove pravice zadevajo neposredno. Osredotočenost dela je zgolj na pomenu sprejema Direktive 2011/24/EU za slovenski zdravstveni sistem, pri tem pa je prikazana primerjava veljavne ureditve z anticipirano ureditvijo slovenske zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, ki bo sprejeta v okviru implementacije Direktive 2011/24/EU.
Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti določb sprejete direktive. Za dve pravici pacientov, ki v slovenskem zdravstvenem sistemu spadata med najbolj sporne, to sta pravica do spoštovanja pacientovega časa in s tem v zvezi problematika čakalnih dob, ter pravica do drugega mnenja, pa je konkretneje predstavljena ureditev, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico sprejema zadevne direktive.
Keywords: Evropska unija, države članice, prosto opravljanje storitev, Direktiva 2011/24/EU, čezmejno zdravstveno varstvo, pravice pacientov, bolnišnična oskrba, povračilo stroškov, predhodna odobritev, drugo mnenje.
Published in DKUM: 25.07.2011; Views: 5695; Downloads: 683
Full text (977,28 KB) |
