| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Javni red in nogometno navijaštvo v EU
Vasja Čepič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu skušam pojasniti vpliv primarne in sekundarne evropske zakonodaje na izjeme iz razlogov javnega reda in javne varnosti, ki jih države članice lahko navedejo pri omejitvah gibanja državljanov Unije. Katere ukrepe lahko slednje sprejmejo v primerih organiziranih nogometnih navijaških skupin, kako obravnavajo posameznike — državljane Unije, ali upoštevajo splošno prepoved diskriminacije med lastnimi državljani in državljani Unije in kako ta prepoved dejansko vpliva na postopke, ki jih država članica gostiteljica vodi zoper osebe, katerih gibanje omejujejo na podlagi izjeme javnega reda in/ali javne varnosti. Predmet raziskave je tudi, kako organi držav članic v praksi upoštevajo primarno in sekundarno zakonodajo EU (torej Pogodbo o ES in Direktivo 2004/38 in druge dokumente) in kako države članice implementirajo evropsko zakonodajo v svoj pravni red. Zaradi nujne skladnosti primarne in sekundarne zakonodaje je uporaba ukrepov zavrnitve vstopa ali izgona proti državljanom druge države članice skrajno sredstvo, ki ga lahko država članica gostiteljica uporabi; kajti državljan Unije je tudi »njen« državljan in je v očeh zakona popolnoma enakopraven državljanom države članice gostiteljice, zato mora biti deležen tudi enakega obravnavanja. Poleg tega poskušam razložiti, kdaj navijaštvo preraste v huliganstvo in kdaj je v nasprotju z javnim redom ali ogroža javno varnost; opisujem tudi nekaj tipičnih primerov neprimernega osebnega obnašanja, ki škoduje samim temeljem družbe in je lahko podlaga za zavrnitev vstopa ali deportacijo državljana Unije in kako se države članice, njihove policije in Interpol borijo proti huliganom, ki kvarijo nogomet. Kje je meja med varovanjem javnega reda države članice in diskriminacijo državljana EU? Kje so meje suverenosti držav članic in meje veljavnosti Pogodbe o ES in ostale zakonodaje EU? Odgovore na ta vprašanja ponuja sodna praksa Sodišča ES, ki je s sodbami v preteklih zadevah poskušalo napolniti pravne praznine in ponuditi bolj jasno definicijo pojem javni red. Mednarodne nogometne tekme predstavljajo državljanom Unije možnost udejanjanja pravice gibanja po prostoru EU, prav tako omogočajo državam članicam krepiti sodelovanje, na preizkušnjo pa postavljajo tudi policiste držav članic gostiteljic in Nacionalne nogometne informacijske točke, ki so tisti, ki morajo skrbeti, da pravo EU ni zgolj črka na papirju. Vse to pa tlakuje pot novi, bolj tesni obliki povezanosti držav EU — Združenim državam Evrope!
Keywords: Pravo EU, Sodišče ES, Pogodba o ES, Direktiva 2004/38, javni red, državljanstvo EU, enakopravno obravnavanje, državna suverenost, nogometni navijači, mednarodne nogometne tekme, Nacionalna nogometna informacijska točka, huligani
Published: 14.12.2009; Views: 2245; Downloads: 218
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Keywords: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Published: 14.12.2009; Views: 2569; Downloads: 407
.pdf Full text (615,28 KB)

3.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Keywords: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Published: 22.12.2009; Views: 3037; Downloads: 557
.pdf Full text (409,60 KB)

4.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Keywords: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Published: 03.02.2011; Views: 3242; Downloads: 502
.pdf Full text (7,75 MB)

5.
POMEN SODBE V ZADEVI METOCK ZA URESNIČEVANJE DERIVATIVNIH PRAVIC DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV
Emilija Stagoj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam sodbo v zadevi Metock ter njen pomen za uresničevanje derivativnih pravic državljanov tretjih držav. Metock je kamerunski državljan, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanko Kameruna, ki je pridobila tudi britansko državljanstvo. Po prihodu na Irsko je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje kot zakonec državljana Evropske unije, ki dela in prebiva na Irskem. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker ni izpolnil pogoja v zvezi s predhodnim zakonitim prebivanjem v drugi državi članici, kot so to zahtevali irski predpisi. V zvezi z navedenim je Metock vložil tožbo za odpravo odločbe, s katero je Ministrstvo za pravosodje, enakost in reformo zakonodaje zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje. Za razjasnitev vprašanja ali so irski predpisi skladni z Direktivo 2004/58/ES je irsko Vrhovno sodišče pred Sodišče Evropske unije vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. Skozi obravnavo navedene sodbe v diplomskem delu obravnavam derivativne pravice državljanov tretjih držav.
Keywords: Direktiva 2004/58/ES, državljani tretjih držav, pravice državljanov tretjih držav, prosto gibanje, prepoved diskriminacije, združitev družine
Published: 14.07.2011; Views: 2597; Downloads: 141
.pdf Full text (1,05 MB)

6.
DEJANSKO URESNIČEVANJE BISTVENE VSEBINE PRAVIC DRŽAVLJANOV EU
Vesna Krpan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Novejša sodna praksa Sodišča EU uvaja nov pristop uporabe prava EU na področju prostega gibanja oseb in državljanstva Unije, z vpeljavo merila dejanskega uresničevanje bistvene vsebine pravic državljana Unije, ki so mu podeljene zaradi tega statusa in tako bistveno razširja obseg uporabe prava EU. Merilo namreč implicira, da v izjemnih primerih, če pride do preprečitve dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic v zvezi s statusom državljanstva Unije ali otežitve uresničevanja teh pravic, tudi položaj, ki ne vsebuje čezmejnega elementa, spada na področje uporabe prava EU. Posledice novega pristopa se bodo odražale v migracijski politiki držav članic. Na eni strani pravo Unije tako vedno bolj vpliva na pravila držav članic za pridobitev in odvzem državljanstva. Na drugi strani so države članice primorane podeliti pravice do prebivanja določenim kategorijam državljanov Unije in njihovim družinskim članom, ki pred tem niso imeli pravice se sklicevati na pravo Unije, kar bo imelo vpliv tudi na večje finančne obremenitve držav članic. Manj očitna, a zagotovo ne manj pomembna, je tudi posledica na varstvo temeljnih pravic EU, saj bi široka razlaga člena 20 PDEU namreč lahko sprožila uporabo temeljnih pravic, kljub temu pa za enkrat še ni mogoče z gotovostjo ugotoviti natančnega dometa novih načel oblikovanih s strani Sodišča EU.
Keywords: državljanstvo Unije, Direktiva 2004/38, prosto gibanje državljanov Unije, povsem notranji položaj, zadeva Rottmann, zadeva Ruiz Zambrano, zadeva McCarthy, zadeva Dereci in drugi, migracijska politika, varstvo temeljnih pravic EU
Published: 22.08.2013; Views: 1538; Downloads: 271
.pdf Full text (977,35 KB)

7.
SOCIALNE PRAVICE ŠTUDENTOV, KI ŠTUDIRAJO V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Saša Kovačič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Socialne ugodnosti študenta se razlikujejo glede na status, ki ga ima po pravu Evropske Unije. Delavec, kot ekonomsko aktivna oseba ima pravico do enakih prejemkov socialne varnosti in ostalih socialnih ugodnosti kot državljani države gostiteljice. Te pravice se nanašajo na bolniško nadomestilo in materinstvo (zdravstveno oskrbo in denarne prejemke), ugodnosti za starostnike, vdovske pokojnine, prejemke za primer nesreče pri delu, poklicne bolezni, smrti in brezposelnosti, invalidnine ter družinske dodatke. Prav tako ima delavec migrant na podlagi enakih pravic in pod enakimi pogoji dostop do usposabljanja v poklicnih šolah in centrih za prekvalifikacijo, pod kar pa spadata tudi visokošolsko in univerzitetno izobraževanje. Delavcem, samozaposlenim osebam, osebam, ki ohranijo takšen status in članom njihovih družin je država članica dolžna dodeliti tudi pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Otrok ekonomsko aktivne osebe je, enako kot delavec, upravičen do enakega obravnavanja z domačimi državljani, kar vključuje tudi socialne ugodnosti, ki olajšujejo izobraževanje (štipendije in posojila za kritje šolnin oz. stroškov vzdrževanja). Študenti, kot ekonomsko neaktivne osebe pa morajo, v kolikor želijo prebivati v drugi državi članici v obdobju daljšem od treh mesecev izpolnjevati dva pogoja. Imeti morajo zadostna sredstva (zase in za svoje družinske člane), da ne postanejo breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, poleg tega pa morajo v državi članici gostiteljici imeti urejeno tudi celovito zavarovalno kritje za primer bolezni. Do pridobitve pravice državljana do stalnega prebivališča (ta se lahko zahteva po petih letih neprekinjenega bivanja v državi članici gostiteljici) je od države članice odvisno ali bo ekonomsko neaktivnemu državljanu Unije, ki ni njen državljan dodelila pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Za kritje stroškov študentov za vzdrževanje je upravičeno, da država članica tako pomoč dodeli le tistim študentom, ki so izkazali določeno stopnjo vključitve v družbo te države.
Keywords: socialne ugodnosti, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, šolnine, štipendije, študentska posojila, Evropska unija, sodna praksa, Uredba 492/2011, Direktiva 2004/38
Published: 22.04.2016; Views: 1633; Downloads: 63
.pdf Full text (909,34 KB)

8.
PRAVICA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV DO PREBIVANJA V EU PO RAZVEZI
Anamarija Krpina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga analizira sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče EU) v zadevi Singh in drugi, v kateri je Sodišče EU podalo razlago o tem, da zakonec ohrani pravico do prebivanja v primeru razveze, če je ob začetku postopka za razvezo zakonske zveze, državljan Unije v državi članici gostiteljici. Čeprav državljan tretje države izpolnjuje pogoj za ohranitev pravice do prebivanja, ker je zakonska zveza trajala več kot tri leta, od tega eno leto v državi članici gostiteljici, vseeno ne ohrani pravice do prebivanja, če je pred začetkom postopka za razvezo državljan Unije odšel iz države članice gostiteljice. To pravico izgubi že z odhodom zakonca in jo z razvezo ne pridobi nazaj. Naloga analizira tudi pojem »zadostna sredstva«, ki se zahteva kot pogoj za prebivanje državljana Unije, na ozemlju države članice gostiteljice daljšem od treh mesecev. Ti pravico pridobijo tudi, če sredstva delno temeljijo na sredstvih zakonca, ki je državljan tretje države, ta pa ima pravico opravljati delo po pravu EU z namenom, da takšna sredstva zagotovi.
Keywords: Direktiva 2004/38/ES, pravica do prebivanja družinskih članov državljana Unije, ohranitev pravice do prebivanja državljana tretje države po odhodu zakonca, državljana Unije iz države članice gostiteljice in kasnejši razvezi, zadostna sredstva, upoštevanje sredstev zakonca državljana tretje države.
Published: 19.09.2016; Views: 747; Downloads: 66
.pdf Full text (890,34 KB)

9.
SOCIALNI STATUS DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Taja Gril, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Status delavke na porodniškem dopustu po pravu EU ni točno urejen. Položaj delavke je urejen z določbami, ki urejajo položaj delavcev na splošno. Primarno pravo iz tega področja je vsebovano v besedilu člena 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja pravico delavca do prostega gibanja na območju EU. Člen 45 odpravlja diskriminacijo na podlagi nacionalnega državljanstva v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi zaposlitvenimi in delovnimi pogoji. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve na podlagi javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja. Položaj delavca je podrobneje urejen z Direktivo 2004/38, ki predstavlja vir sekundarnega prava EU. Vendar se tudi Direktiva 2004/38, ne nanaša na poseben položaj delavke na porodniškem dopustu. Zato je Sodišče s sodbo v zadevi Jessy Saint Prix vzpostavilo sodno prakso na področju socialnih pravic delavk, ki niso državljanke države gostiteljice. Dejstvo je namreč, da so socialne pravice v EU neločljivo povezane s statusom delavke, oziroma s priznavanjem le tega. Zato je v zadevi Jessy Saint Prix Sodišče moralo najprej ugotoviti, ali gospa Saint Prix izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa “delavca” oziroma, ali so določbe člena 7(3) Direktive 2004/38 navedene taksativno ali ne. V diplomskem delu ugotavljam, da je Sodišče po preučitvi vseh primarnih in sekundarnih pravnih virov sprejelo stališče, da pogoji za ohranitev statusa delavca, ki so navedeni v določbi člena 7(3) Direktive 2004/38 niso navedeni taksativno, saj je pojem “delavca” avtonomen pojem prava EU in ga je potrebno razlagati široko. To pomeni, da pojma “delavca” ne morejo zožati določbe sekundarnega prava. Sodišče je odločilo, da ženska, ki je začasno prostovoljno prenehala z delom in iskanjem dela zaradi omejitev visoke nosečnosti in posledic rojstva otroka, ne izgubi statusa delavca, če se na delo vrne v razumnem roku. Razumni rok se določi na podlagi nacionalne zakonodaje in prakse uveljavljene v vsaki državi članici. Nadalje v diplomskem delu ugotavljam, da primer Jessy Saint Prix ni osamljen in da se je s podobnimi primeri v preteklosti srečevalo tudi Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. V zadevi Gedulding proti Aiello, je navedeno sodišče sprejelo odločitev, da ženska ni upravičena do prejemanja nadomestila za primer odsotnosti z dela, zaradi začasne nezmožnosti za delo, če je le-ta posledica normalne nosečnosti. Po mnenju Vrhovnega sodišča ZDA v tem primeru ne gre za diskriminacijo na podlagi spola. Zaključujem, da je področje socialne varnosti, ki pokriva noseče ženske in ženske, ki so pred kratkim rodile, v večinski pristojnosti držav članic. Toda pravo EU preko določb o prostem gibanju in določb o status delavca posredno vpliva tudi na področje teh pravic in širi njihov obseg.
Keywords: Status delavca, PDEU, Direktiva 2004/38, socialni status, socialne pravice, zadeva Jessy Saint Prix, zadeva Gedulding proti Aiello
Published: 19.09.2016; Views: 1716; Downloads: 56
.pdf Full text (14,59 MB)

10.
IZGON DRŽAVLJANA EU IZ DRUGE DRŽAVE ČLANICE IZ RAZLOGOV JAVNE VARNOSTI V NOVEJŠI SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Melanija Lango, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava izgon državljana EU iz druge države članice EU iz »nujnih razlogov javne varnosti«. Ukrep izgona je eden izmed najostrejših varovalnih ukrepov in ima kot tak za posameznika in njegovo družino, če je sprejet, velike posledice. EU je za državljane EU, ki že dalj časa delajo in živijo v drugi državi članici EU, z evropskimi pravnimi akti in prakso Sodišča EU postavila določene omejitve, kdaj se lahko odločba o izgonu zoper njih sprejme. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. V prvem delu se dotakne vprašanja, kaj je izgon in kako je ta urejen v pravnih virih EU in sodni praksi Sodišča EU. Za izgon državljana EU iz države članice gostiteljice veljajo namreč drugačna pravila kot pri izgonu tujca (prebivalci tretjih držav, ki niso članice EU). Vsi državljani držav članic EU imajo skupno državljanstvo EU, poleg tega pa je znotraj EU uveljavljena svoboščina prostega gibanja oseb. To je razlog, da je za izgon državljana EU iz države gostiteljice potrebno izpolniti ostrejše pogoje kot pri izgonu tujca. V zvezi z izgonom naloga odgovarja tudi na vprašanje, kdaj je ta ukrep dovoljen kot oblika omejitve prostega gibanja oseb znotraj EU in na katere pogoje in okoliščine mora biti država članica pozorna, preden izda odločbo o izgonu. V drugem delu naloge je poudarek predvsem na praksi Sodišča EU in njenih dognanjih. Zanimivo je predvsem vpršanje, kdaj je možen izgon tujca, ki je v državi članici gostiteljici živel že deset let, zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. Diplomska naloga se na kratko dotakne tudi tega, kaj je o »nujnih razlogih javne varnosti« dorekla Direktiva 2004/38/ES, vendar pa je za razumevanje »nujnih razlogov javne varnosti« večjega pomena poznavanje in razumevanje sodne prakse Sodišča EU. Posebej se naloga posveti eni izmed pomembnejših zadev iz sodobne sodne prakse Sodišča EU, to je zadeva P. I. proti Oberbürgermeisterin der Stadt Remscheid (C-348/09). Skozi zadeve Sodišča EU poskuša naloga razložiti, kakšno mora biti osebno obnašanje posameznika in kakšno nevarnost mora njegovo ravnanje predstavljati za državo gostiteljico, da se lahko utemelji njegov izgon iz države članice gostiteljice zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. V zadnjem, tretjem, delu naloga kritično analizira novonastalo tendenco glede izdaje odločb o izgonu znotraj EU v zadnjih letih. Obdobje ekonomske krize je namreč imelo pomembno vlogo, in sicer s kakšno mero odprtosti države članice gostiteljice sprejemajo državljane drugih držav članic.
Keywords: izgon, nujni razlogi javne varnosti, država članica EU, država gostiteljica, Sodišče EU, Direktiva 2004/38, državljan EU
Published: 02.12.2016; Views: 1347; Downloads: 105
.pdf Full text (796,88 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica