1. Nosečnost in kajenjeSara Horvat, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo.
Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Keywords: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Published in DKUM: 22.03.2024; Views: 436; Downloads: 91
 Full text (1,31 MB) |
2. Vpliv dejavnikov stresa na zdravje pri diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih delovnih terapevtih v Psihiatrični bolnišnici BegunjeMateja Lunar, 2023, master's thesis Abstract: Ljudje tretjino svojega življenja preživijo na delovnem mestu, zato je zelo pomembno, da se tam počutijo dobro. Dejstvo pa je, da se na delovnem mestu vsakdo lahko srečuje s stresom. Diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti sodijo med poklice, ki so stresu še toliko bolj izpostavljeni. Dodaten stres za zaposlene pa predstavlja še delo s psihiatričnimi pacienti.
Namen in cilj magistrskega dela je bilo ugotoviti in analizirati dejavnike stresa, ki vplivajo na zdravje diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih delovnih terapevtov v Psihiatrični bolnici Begunje; ugotoviti, v kolikšni meri je stres prisoten pri obeh poklicih in razliko v stopnji stresa med njimi ter opredeliti povezavo med dejavniki stresa in vplivom na zdravje.
Pri raziskovanju smo od statističnih metod za preverjanje hipotez in za zanesljivost merjenja uporabili izračun Cronbach alfa koeficienta ter Mann-Whitney U test za testiranje razlik med dvema poklicnima skupinama. Pri bivariatni analizi smo uporabili še hi-kvadrat test. V primeru, da predpostavke za izvedbo hi-kvadra testa niso bile izpolnjene, smo namesto hi-kvadrat statistike interpretirali Kullback 21-test. Za namen magistrske naloge smo izvedli anketo med diplomiranimi medicinskimi sestrami in diplomiranimi delovnimi terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje izpostavljeni stresu, da so stresu bolj izpostavljeni diplomirani delovni terapevti in da so najpogostejši dejavniki za razvoj stresa prekomerne delovne obremenitve.
Keywords: dejavniki stresa, diplomirana medicinska sestra, diplomirani delovni terapevt, psihiatrična obravnava
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 630; Downloads: 79
Full text (1,53 MB) |
3. Uporaba ultrazvoka med medicinskimi sestrami ob intravenskem pristopuSara Počkaj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Intravenski dostop in ultrazvok se med seboj dopolnjujeta v povezavi enega z drugim ter imata pomembno vlogo pri obravnavi bolnika, saj tako zagotavljamo potrebno intravensko terapijo in laboratorijsko analizo krvi. Kadar zatajijo tradicionalne metode intravenske katetrizacije, se poslužujemo uporabe vodene ultrazvočne tehnike nastavljanja intravenskega dostopa, za katero mora biti usposobljena in izkušena diplomirana medicinska sestra.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli deskriptivno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Pubmed, Cinahl, Medline in Web of Science. Članke, vključene v analizo, smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev.
Rezultati: Od vseh 147 zadetkov smo v analizo vključili 7 vsebinsko ustreznih člankov. Rezultati so pokazali, da je ultrazvočno vodena venska katetrizacija uspešnejša in hitrejša od tradicionalnih tehnik venske katetrizacije.
Razprava in sklep: Periferni intravenski dostop je nujno potreben za zagotavljanje stabilizacije kritično bolnih/poškodovanih, dajanje intravenske terapije in laboratorijske analize krvi. Ultrazvočna venska katetrizacija nam olajša delo pri nastavljanju perifernega intravenskega dostopa pri težko dostopnih, globokih in netipljivih venah. Pogosta uporaba ultrazvočne venske katetrizacije je zelo razširjena in uporabljena v tujini, medtem ko se na slovenskih tleh srečujemo z njo samo pri urgentnih stanjih
Keywords: ultrazvok, diplomirana medicinska sestra, intravenski pristop.
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 651; Downloads: 101
Full text (763,87 KB) |
4. Prepoznavanje prekomerne telesne mase in debelosti pacienta obravnavanega v ambulanti družinske medicineEva Keber, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri prepoznavanju prekomerne telesne mase in debelosti. Debelost v današnjem času namreč predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, prezgodnjo invalidnost in celo umrljivost. Pri delu potrebuje pridobljene kompetence, znanja in veščine, s katerimi lažje presodi tveganje za nastanek resnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso in debelostjo.
Keywords: diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta, tveganja prekomerne telesne mase, indeks telesne mase
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 657; Downloads: 115
Full text (1,08 MB) |
5. Položaj zaposlenih v zdravstveni negiVivian Kopač, 2022, undergraduate thesis Abstract: S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K, 2017) in nato tudi s sprejetjem dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege naj bi dokončno določili pripadajoče delovne naloge delovnima mestoma tehnika zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre ter poizkušali rešiti problem pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. V ta namen 38. člen ZZDej-K predvideva, da se vsem tehnikom zdravstvene nege, ki izpolnjujejo pogoje tega člena, ponudi možnost za sklenitev pogodbe za opravljanje dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Ti morajo v vnaprej določenem roku tudi pridobiti licenco. V teoretičnem delu zaključnega dela smo natančneje predstavili dejavnost zdravstvena nega, obe delovni mesti, ZZDej-K in teorijo kompetenc. Kot cilj raziskave smo si zastavili ugotovitev vpliva ZZDej-K na delovne razmere, razmere v odnosih znotraj zdravstvenih timov in ali so zaposleni seznanjeni z zakonom. Presodili smo, da vpeljava sprememb še vedno traja in da trenutne razmere zaradi covida-19 vplivajo na kadrovske razmere v zdravstveni negi, zato smo po končani interpretaciji pridobljenih rezultatov ankete predlagali ponovitev raziskave po določenem času, da bi tako preverili, ali se je kadrovska slika v zdravstveni negi izboljšala.
Keywords: zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, kompetence, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni negi
Published in DKUM: 02.02.2022; Views: 1292; Downloads: 290
Full text (1,17 MB) |
6. Obravnava navidezno zdravih posameznikov v ambulanti družinske medicineNastja Robnik Slemnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine ima pri preventivi v zdravstvenem sistemu velik pomen. Prej ko bomo odkrili kronično nenalezljivo bolezen, prej bomo lahko pravilno ukrepali in s tem pripomogli h kakovostnejšemu načinu življenja naših ljudi. Namen raziskave temelji na spremljanju lastnega zdravja pri posameznikih, ki se niso zavedali, da že imajo eno izmed kronično nenalezljivih bolezni. Zanimalo nas je, pri kateri starosti posameznika se najpogosteje odkrijejo bolezni ter pripravljenost posameznikov k sodelovanju za izboljšanje lastnega zdravja in opustitev slabih življenjskih navad.
Raziskovalna metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 100 anket, ki smo jih s pomočjo programa Excel obdelali z opisno statistiko in jih pisno ter grafično predstavili.
Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da lahko prav v vsakem starostnem obdobju zbolimo za kronično nenalezljivo boleznijo, da pogosto zbolevajo ljudje že od 40. leta starosti naprej. Odkrili smo tudi, da posameznikova opažanja in spremljanja zdravja doma lahko primerjamo s končnimi diagnozami v ambulantah družinske medicine. Posamezniki se delno zavedajo svojega zdravja, vendar po ugotovitvah mladi od 30. leta dalje površno spremljajo svoje zdravje in se ne zavedajo posledic v starejšem obdobju.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojega zdravja in da začnejo živeti zdravo že v mladih letih, saj bodo le tako podaljšali kakovost svojega življenja v zrelih letih.
Keywords: diplomirana medicinska sestra, kronično nenalezljive bolezni, preventiva
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1312; Downloads: 153
Full text (646,59 KB) |
7. Poznavanje dela zdravstveno vzgojnega centra med zaposlenimi v Osnovnem zdravstvu GorenjskeNika Teran, 2020, master's thesis Abstract: Zaradi daljše življenjske dobe in modernega življenjskega sloga ljudi se je prevalenca kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) v svetu povečala. V Evropi so najpogostejši razlog (prezgodnje) smrti srčno-žilna obolenja. Z zdravstveno preventivo želimo (zdrave) ljudi opolnomočiti, naj prevzamejo skrb za svoje zdravje in se izognejo nastanku KNB oziroma njihov nastanek prestavijo na kasnejše življenjsko obdobje. V Sloveniji zato delujejo zdravstvenovzgojni centri (ZVC-ji), ki so organizirani na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo in opredelili promocijo zdravja in zdravstveno preventivo. Predstavili smo tudi organizacijo in delovanje ZVC-jev.
V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave poznavanja ZVC-jev med diplomiranimi medicinskimi sestrami v ambulanti družinske medicine (dipl. m. s. v ADM) in zdravniki, specialisti družinske oziroma splošne medicine (zdravniki, spec., druž. oz. spl. med.) v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 58 anketirancev.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo dipl. m. s. iz ADM pogostejše stike s timom ZVC kot zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. Najpogosteje uporabljen komunikacijski kanal je osebni razgovor, najredkeje se pošiljajo poštna sporočila. Dipl. m. s. v ADM in zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. v ZVC-je mesečno napotijo do pet pacientov, redko tudi več. Ugotavljamo, da je vzrok nizkega števila napotitev povezan s preobremenjenostjo zdravnikov, spec., druž. oz. spl. med., pri dipl. m. s. iz ADM pa je vzrok nezainteresiranost pacientov za vključitev.
Ugotovili smo, da vloga ZVC-jev še ni povsem prepoznavna in uveljavljena. Za celostno obravnavo pacientov in opolnomočenje ljudi, da naj prevzamejo skrb za svoje zdravje, bo v prihodnosti potrebno še več aktivnega sodelovanja med vsemi zaposlenimi, zato svetujemo, da se organizirajo redni mesečni sestanki in zdravstvenovzgojne delavnice tudi za zaposlene posameznega zdravstvenega doma.
Keywords: zdravje, preventivna zdravstvena dejavnost, diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinskega zdravnika, zdravnik, specialist družinske ali splošne medicine
Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 1087; Downloads: 166
Full text (1,36 MB) |
8. Patronažno varstvo in ohranjanje oralnega zdravja otrokPatricija Šraj, 2020, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča in namen: Patronažno varstvo s pomočjo celostne preventivne in kurativne obravnave pomembno vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva. Zdravje zobovja in ustne votline je del splošnega zdravja otrok, diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu imajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju in izboljševanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati preventivno vlogo diplomirane medicinskih sester v patronažnem varstvu na področju oralnega zdravja otrok ter ugotoviti ali so matere zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski.
Raziskovalna metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli tri študije primerov s pomočjo intervjuja. Zbrane podatke smo opisno predstavili.
Rezultati: Ugotovili smo, da so starši največ informacij prejeli s strani zdravstvenih delavcev in preko interneta. Matere so bile zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski. Informacije in nasveti, ki so jih bile deležne, so bili uporabni in razumljivi.
Diskusija in zaključek: Za oralno zdravje otroka je potrebno začeti skrbeti že pred njegovim rojstvom. Ključno vlogo pri tem ima tudi diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, s tem, ko promovira zdrav življenjski slog nosečnice, primerno prehrano otroka, razlaga pomen ustrezne ustne higiene ter poudarja škodljivost različnih razvad.
Keywords: zobovje, ustna higiena, preventiva, diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, pediatrična populacija
Published in DKUM: 12.03.2020; Views: 1606; Downloads: 302
Full text (880,91 KB) |
9. Vpliv menjave delovnega mesta na zaposlene znotraj organizacijeUrška Kapun Hozjan, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Leto 2016 v slovenskem prostoru predstavlja prelomnico v zdravstvu, saj so se odprli UC v 10 mestih. Kader je bil prerazporejen iz drugih oddelkov, drugih ustanov oziroma na novo zaposlen. Zanimalo nas je, kako so novoodprti UC po Sloveniji vplivali na zaposlene, ki so že delali na področju zdravstvene nege, vendar delo v UC predstavlja začetek njihovega kariernega razvoja.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo anketni vprašalnik. Anketirali smo 96 zaposlenih v vseh UC, in sicer z različno stopnjo izobrazbe, delovno dobo in delovnimi izkušnjami. Vprašalnike smo analizirali, podatke pa obdelali v programu SPSS ter jih prikazali grafično.
Rezultati: Ugotovili smo, da novo delovno mesto posameznikom predstavlja strokovni izziv (69 %), možnost soodločanja o prerazporeditvi v UC (59 %), boljše medosebne odnose (64 %) ter možnost kariernega razvoja (71 %).
Diskusija in zaključek: Glede na to, da so delovišča nova (novost izvajanja zdravstvene nege) v slovenskem prostoru, se že pojavljajo določeni negativni vplivi na zaposlene v UC. Potrebno bi bilo bolj motivirati zaposlene, morda izbrati drugačno obliko dela, ki bi jih manj obremenila, motivirati z dvigom plačilnih razredov, nagrajevanjem itd. Na osnovi rezultatov smo podali priporočila o spremembah.
Keywords: urgentni center, zdravstvena nega, stres, izgorelost, karierni razvoj, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1384; Downloads: 133
Full text (999,93 KB) |
10. Zadovoljstvo starejše populacije pri obravnavi v referenčni ambulanti v Savinjski regijiSaša Podpečan, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Število starostnikov z leti narašča in vse bolj kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnje. Posledično se zaradi tega veča število obiskov referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so namenjene preventivni obravnavi, zgodnjemu odkrivanju kroničnih nenalezljivih bolezni in boljšemu nadzoru le-teh, predvsem pri starejši populaciji, ki ima sama pri tem velikokrat težave. Namen raziskave je ugotoviti, kako je starejša populacija zadovoljna z uvedbo referenčnih ambulant in delom diplomiranih medicinskih sester z ozirom na situacijo v Savinjski regiji.
Raziskovalna metodologija: Za raziskovalni del magistrske naloge je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo tehniko anketiranja s pomočjo validiranega vprašalnika. Cilj je bil anketirati 200 ljudi, starejših od 60 let, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah v Savinjski regiji.
Rezultati: Razdelili smo 200 anket, 196 anketiranih je anketo popolnoma izpolnilo. Delež anketirank je bil 54,6 %, anketirancev je bilo 45,4 %. Anketirani, sodelujoči v raziskavi, so zadovoljni z odnosom in znanjem diplomiranih medicinskih sester, saj je bilo povprečje na lestvici od 1 do 5 blizu 5. Prav tako se anketirani strinjajo, da zaradi RADM posvečajo več pozornosti skrbi za zdravje in da manj obiskujejo zdravnika. Delež obiska referenčne ambulante pa je pri starejših anketirankah enak kot pri anketirancih, in sicer jih večina obišče ambulanto enkrat letno.
Diskusija in zaključek: Referenčne ambulante so med starejšimi pacienti v Savinjski regiji upravičile pričakovanja. Starejši pacienti so zadovoljni s takšnim načinom dela, kar je razvidno iz dobljenih empiričnih podatkov izvedene raziskave.
Keywords: starost, staranje, starostniki, populacija, diplomirana medicinska sestra.
Published in DKUM: 19.07.2019; Views: 1171; Downloads: 140
Full text (1,44 MB) |
