Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava notranje ovire formiranja samostojne in neodvisne slovenske države. 80. leta 20. stoletja so bila v evropskih komunističnih državah čas narodnokulturnega preboja, na katerega so takratne enopartijske oblasti reagirale z represijo različnih oblik. Posredna kritika polstoletnega kratenja osnovnih človekovih pravic in zatiranja nacionalne identitete je izbruhnila z izidom 57. številke Nove revije, ki velja za začetek slovenske pomladi. Slovensko pomlad v kali niso hoteli zatreti samo jugoslovanski zvezni organi, temveč tudi republiški. Niti prvimi niti drugim ni uspelo zaustaviti demokratizacije slovenske države in družbe. V želji po političen preživetju so se številni slovenski komunisti javno preobrazili v demokrate, nakar v poosamosvojitvenem času še vedno uživajo znaten ugled. Komunistična ideologija s slovensko osamosvojitvijo ni zamrla, ampak je bila zgolj ranjena. V zadnjih nekaj letih je bila deležna silovitega okrevanja, kar dokazuje njena vse pogostejša prisotnost v številnih strukturah javnega delovanja. Sodobna slovenska družba je zelo zmedena, konfliktna in razcepljena na dva dela – na tiste, ki žalujejo za peterokrako rdečo zvezdo, in na tiste, za katere je to simbol totalitarizma, bolečine, trpljenja in vsesplošnega pomanjkanja.
Keywords: Slovenija, osamosvojitev, Demos, politika, notranja nasprotovanja, jugonostalgija, demokracija, komunizem.
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1387; Downloads: 161
Full text (1,10 MB)

Abstract: Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja.
Keywords: Demos, nacionalno vprašanje, demokratizacija, oblikovanje slovenske nacionalne identitete, slovenska pomlad, plebiscit, demokratične volitve, vojna za osamosvojitev, pričevanja.
Published in DKUM: 12.07.2012; Views: 3978; Downloads: 593
Full text (3,18 MB)