| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
VPLIV ABSTRAKTNOSTI IN DOLŽINE SAMOSTALNIKOV NA KRATKOROČNO POMNENJE
Mirjana Basarić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga raziskuje, v kolikšni meri odpoklic jezikovnih stimulansov (samostalnikov) po njihovi sestavi (število zlogov) in pomenu (konkretnostma stopnja) vpliva na te. Uspeh odpoklica je odvisen od glasnega branja, saj je ovirana kapaciteta delovnega spomina. Opravljeni so bili trije različni eksperimenti in raziskano je bilo, ali so naše domneve in predpostavke pravilne. Predpostavk je bilo pet, in sicer kakšen je učinek glede na: dolžino samostalnikov, glede na konkretnost samostalnikov, zaporedje samostalnikov, zvočno podobnost samostalnikov in glede na pogostostno rabo samostalnikov. Izkazalo se je, da si krajše samostalnike lažje zapomnimo kot daljše, lažje jih prikličemo iz spomina (npr. oblast), lažje in hitreje iz spomina prikličemo konkretne samostalnike in ne abstraktnih (npr. grobar). Prav tako si lažje zapomnimo in hitreje prikličemo iz spomina samostalnike, ki se pojavijo na koncu (npr. smrtni udarec), in samostalnike, ki se pogosteje pojavljajo (npr. kmetijstvo).
Keywords: Delovni spomin, Baddely & Hitch, teorija kodiranja, shranjevanje, abstraktnost samostalnikov, eksperimenti, predpostavke.
Published: 26.10.2011; Views: 1789; Downloads: 88
.pdf Full text (703,73 KB)

3.
VPLIV TRENINGA DELOVNEGA SPOMINA NA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI
Marina Horvat, 2014, master's thesis

Abstract: V zadnjih nekaj letih se v psihološki literaturi pogosto objavljajo študije, ki nakazujejo, da lahko s treningom delovnega spomina izboljšamo dosežke na netreniranih nalogah, ki merijo višje kognitivne sposobnosti; rezultati različnih študij pa ostajajo nekonsistentni. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil preveriti, ali lahko s treningom delovnega spomina vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina in na povišanje točk na testu fluidne inteligentnosti. Končni vzorec je sestavljajo 29 udeležencev, starih med 13 in 15 let. Od tega jih je bilo 14 v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Eksperimentalna skupina je v obdobju dveh tednov končala serijo desetih adaptivnih treningov delovnega spomina, ki so temeljili na dual n-nazaj nalogi. Kontrolna skupina je bila pasivna in v vmesnem času ni opravljala nobenega treninga. Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi udeleženci eksperimentalne skupine izboljšali svoj rezultat na trenirani nalogi dual n-nazaj. Statistično pomembnega učinka treninga eksperimentalne skupine na mero obsega števil in obsega vizualno prostorskega spomina v primerjavi z dosežki kontrolne skupine ni bilo, je pa eksperimentalna skupina v primerjavi s kontrolno skupino pridobila več na meri fluidne inteligentnosti. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost preiskovanja dejavnikov učinkovitosti prenosa učinkov treningov delovnega spomina v prihodnjih raziskavah.
Keywords: delovni spomin, kognitivni trening, dual n-nazaj, fluidna inteligentnost, individualne razlike
Published: 27.05.2014; Views: 3261; Downloads: 1093
.pdf Full text (1,24 MB)

4.
UČINKI ANKSIOZNOSTI NA DELOVNI SPOMIN IN IZVRŠILNE FUNKCIJE PRI STAROSTNIKIH
Živa Marušič, 2015, master's thesis

Abstract: Tema in namen: Tema in namen magistrske naloge je ugotoviti ali obstajajo učinki anksioznosti na delovni spomin in izvršilne funkcije pri starostnikih. Predvidevali smo, da bo anksioznost povezana z boljšimi kognitivnimi dosežki, kar bi se kazalo v korelacijah med izraženostjo anksioznosti in rezultati nevropsiholoških testov. Poleg tega je bil namen naloge preveriti tudi vpliv izobrazbe na kognitivne dosežke, pri čemer smo predvidevali, da bo dlje časa trajajoča izobrazba (ter posledično večja kognitivna rezerva) korelirala z boljšimi dosežki na testih. Želeli smo ugotoviti tudi, če med spoloma obstajajo razlike pri učinkih anksioznosti starostnikov na njihovo kognitivno delovanje. Na koncu smo želeli tudi preveriti, kateri simptomi anksioznosti so pri starostnikih najbolj izraženi, pri čemer smo predvidevali, da bodo najvišje izraženi simptomi somatične anksioznosti. Metodologija: Testiranih je bilo 50 starostnikov (19 M in 31 Ž), starih med 65 in 98 let. Vsi so izpolnili vprašalnik Geriatrična skala anksioznosti, s katerim smo preverili anksioznost. Po začetnem testiranju s presejalnim testom KPSS smo nevropsihološko testiranje nadaljevali s tistimi starostniki, ki so dosegli 19 točk in več. Vzorec je tako sestavljalo 42 testirancev (18 M in 24 Ž), starih med 65 in 98 let ter med 8 in 14 let trajajočo izobrazbo. Testiranje je zajemalo Stroopov barvo-besedni test, Ponavljanje števil naprej in nazaj ter TMT – podtesta A in B. Rezultati: Ugotovili smo, da na celotnem in moškem vzorcu anksioznost delno učinkuje na delovanje delovnega spomina (na fonološko zanko in centralnega izvršitelja) in izvršilnih funkcij (na preklapljanje setov), saj so se pokazale statistično pomembne korelacije pri testih ponavljanja števil naprej in nazaj ter TMT-B. Ostale korelacije niso bile statistično pomembne. Prav tako med kognitivnimi testi in trajanjem izobrazbe, razen pri testu ponavljanja števil naprej, statistično pomembnih korelacij ni bilo. To pomeni, da kognitivna rezerva, kot posledica daljše izobrazbe, v večini ne učinkuje na boljše kognitivno delovanje starostnikov. Ugotovili smo tudi, da večina starostnikov največ simptomov anksioznosti izraža na somatični podlestivici.
Keywords: Starostniki, delovni spomin, izvršilne funkcije, anksioznost, kognitivno staranje, učinki anksioznosti na kognicijo, nevropsihološko testiranje.
Published: 03.11.2015; Views: 1997; Downloads: 273
.pdf Full text (872,61 KB)

5.
POMNJENJE ŠTEVILK PRI KONSEKUTIVNEM TOLMAČENJU NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA BESEDILA V SLOVENŠČINO
Mateja Lasnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pri tolmačenju številk so napake razmeroma pogostne. V diplomskem delu sem predvidevala, da je eden izmed vzrokov za večjo verjetnost napak razlika med jeziki glede vrstnega reda besedno izraženih števk (enic in desetic) v dvo- in večmestnih številkah. V jezikih obravnavanih v diplomski nalogi (tj. angleščina, nemščina in slovenščina) je zaporedje (besedno izraženih) števk v številkah od 11 do 19 enako, v številkah od 21 do 99 pa se angleščina razlikuje od nemščine in slovenščine. V slednjem primeru pride do interference med jezikoma (npr. med izhodiščno angleščino in ciljno slovenščino) in domnevno do več napak pri tolmačenju. Možna alternativna domneva interferenčni domnevi je tipološko manjša zaznamovanost zaporedja DE (desetica pred enico). Druga vrsta težav pa lahko nastane še posebej pri kratkoročnem pomnjenju večjih številk (nad 1000), ki so zložene iz več besed. S pomočjo računalniško podprtega eksperimenta sem preverila, ali se zaradi zgoraj opisane razlike med jezikovnima dvojicama (angleščina nasproti slovenščini in nemščina nasproti slovenščini) in zaradi omenjenih omejitev delovnega spomina uveljavlja več napak pri tolmačenju angleškega in nemškega besedila, ki vsebuje številke. Ciljni jezik je bila vselej slovenščina. Analiza rezultatov je pokazala, da ne pride do večih napak in do predvidevene interference zaradi drugačnega zaporedja števk med tolmačenjem iz angleščine v slovenščino v primerjavi s tolmačenjem iz nemščine v slovenščino. Prav tako pa tudi tipološko manjša zaznamovanost zaporedja DE (desetica pred enico) ne vpliva na uspešnost tolmačenja iz nemščine v slovenščino. Analiza skupine števil nad 1000 pa je potrdila hipotezo, da se bo v tej skupini števil pojavilo več napak pri tolmačenju obeh jezikikov v primerjavi z ostalimi skupinami števil.
Keywords: tolmačenje angleščine in nemščine, pomnjenje številk, napake pri pomnjenju številk, zaporedje števk, delovni spomin
Published: 01.09.2016; Views: 1090; Downloads: 68
.pdf Full text (2,19 MB)

6.
Vpliv treninga delovnega spomina na kognitivne sposobnosti pri starejših v povezavi s teorijo kognitivne rezerve
Sara Mičič, 2017, master's thesis

Abstract: Študije, ki preučujejo učinek kognitivnega treninga na kognitivne sposobnosti starejših, so v zadnjih letih v porastu in so deležne vse več pozornosti. Še posebej velik poudarek je na uporabi kognitivnih treningov kot varovalnih dejavnikov pred kognitivnim upadom, ki je pogojen s staranjem. Namen pričujoče raziskave je bil preveriti, ali lahko s treningom delovnega spomina izboljšamo kognitivno funkcioniranje pri starejših odraslih in ali kognitivna rezerva vpliva na uspešnost treninga. V raziskavi je sodelovalo 21 starejših odraslih, starih med 65 in 91 let (M = 81,71, SD = 7,16). V eksperimentalno skupino je bilo vključenih 10 udeležencev (M = 80,50, SD = 6,40), v kontrolno pa 11 udeležencev (M = 82,82, SD = 7,88). Eksperimentalna skupina je v obdobju petih tednov zaključila 15 treningov s pomočjo naloge n-nazaj, kontrolna skupina pa je bila pasivna in v tem času ni opravljala nobenega treninga. Neposredno pred in po zaključenem treningu sta bili obe skupini testirani s pomočjo nalog vizualno-prostorskega in verbalnega delovnega spomina ter izvršilnih funkcij. Testiranje je bilo ponovljeno še 3 mesece po zaključku treninga. Rezultati so pokazali, da so udeleženci eksperimentalne skupine nekoliko izboljšali rezultat na trenirani nalogi, vendar napredek ni bil statistično pomemben. Prav tako ne moremo potrditi statistično pomembnega prenosa učinkov treninga na naloge vizualno-prostorskega in verbalnega spomina ter naloge izvršilnih funkcij. Učinka kognitivne rezerve na uspešnost na trenirani nalogi prav tako ni bilo, pokazala pa se je statistično pomembna povezava med kognitivno rezervo in nekaterimi testi na končnem testiranju, kar nakazuje na morebiten vpliv treninga delovnega spomina na transfer na netrenirane naloge neposredno po treningu. Izsledki raziskave nakazujejo na pomembnost preučevanja možnih načinov za zmanjševanje kognitivnega upada pri starejših.
Keywords: delovni spomin, kognitivna rezerva, kognitivni trening, naloga n-nazaj, transfer na netrenirane naloge
Published: 07.03.2017; Views: 978; Downloads: 247
.pdf Full text (990,35 KB)

7.
Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Jasna Senekovič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o izvršilnih funkcijah in učnih težavah v osnovni šoli, še posebej učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Tako smo v teoretičnem delu najprej opredelili osnovne pojme izvršilne funkcije, samoregulacija, metakognicija, učenje učenja in učne težave, posebej še primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Podrobneje smo povezali izvršilne funkcije in primanjkljaje na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika BRIEF za učitelje (Gioia, Isquith, Guy in Kenworthy, 2000) raziskovali izvršilne funkcije pri učencih s PPPU v primerjavi z vrstniki. Ob tem smo ugotavljali, na katerih področjih izvršilnih funkcij (inhibicija, menjavanje, čustvena kontrola, iniciativnost, delovni spomin, načrtovanje in organizacija, organizacija gradiv in spremljanje) imajo otroci največ težav. Pri omenjenih področjih smo kontrolirali tudi vlogo spola in starosti. Ugotovili smo, da imajo učenci s PPPU statistično pomembno večje primanjkljaje na dveh področjih: delovnem spominu in organizaciji gradiv. V ostalih kategorijah statistično pomembnih razlik ni bilo. Rezultati so pokazali tudi obstoj statistično pomembnih razlik glede na spol v inhibiciji in spremljanju. Več težav v teh dveh domenah izvršilnih funkcij imajo prav fantje. V ostalih kategorijah razlik med dekleti in fanti ni bilo. Statistično pomembnih razlik v izvršilnih funkcijah glede na starost nismo ugotovili.
Keywords: izvršilne funkcije, učne težave, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, delovni spomin, organizacija
Published: 18.08.2017; Views: 1257; Downloads: 278
.pdf Full text (1,33 MB)

8.
Odnos med anksioznostjo, kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij
Nej Lešnik, 2019, master's thesis

Abstract: Iz polja raziskav, usmerjenih v proučevanje odnosa med kapaciteto delovnega spomina in matematično učinkovitostjo, izhajajo robustni dokazi o signifikantnem linearnem odnosu med kapaciteto delovnega spomina in matematično učinkovitostjo. Oznaka učinkovitost se v omenjenem polju raziskav nanaša na pogostost pravilnih odgovorov numeričnih operacij. Nikdar pa v te raziskave ni zajet drug vidik učinkovitosti, to je časovna učinkovitost. Model delovnega spomina, imenovan na času baziran model delitve virov, nam ponuja močno racionalo za predikcijo odnosa med kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij. V nalogi tako raziskujemo odnos med kapaciteto delovnega spomina, hitrostjo reševanja numeričnih operacij in anksioznostjo. Regresijske analize, uporabljene v nalogi, pričajo o signifikantnem linearnem odnosu med kapaciteto delovnega spomina in hitrostjo reševanja numeričnih operacij. Nadalje rezultati naloge kažejo, da kapaciteta delovnega spomina pojasnjuje več variance v času reševanja numeričnih operacij, ko povečamo nivo kompleksnost serije numeričnih operacij oziroma povišamo število informacijskih elementov, ki morajo biti predmet upravljanja in začasnega shranjevanja. Drugi del naloge, ki je osredinjen na raziskovanje odnosa med anskioznostjo in kapaciteto delovnega spomina ter anksioznostjo in hitrostjo reševanja numeričnih operacij, ugotavlja odsotnost signifikantnega linearnega odnosa med anksioznostjo in kapaciteto delovnega spomina in preko mediatorskih analiz ugotavlja odsotnost mediatorskega učinka anksioznosti na hitrost reševanja numeričnih operacij.
Keywords: delovni spomin, anksioznost, na času baziran model delitve virov, numerične operacije
Published: 23.10.2019; Views: 325; Downloads: 55
.pdf Full text (6,42 MB)

9.
Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslosti
Karmen Hebar, 2019, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov. Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju. V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Keywords: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Published: 09.01.2020; Views: 149; Downloads: 33
.pdf Full text (2,42 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica